Renesansa: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
renesansa je trajala od 14. pa do poznega 16. stoletja. v 17. se pojavljajo le še zametki le-te.
Vrstica 37:
}}
 
'''Renesansa''' je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 1716. stoletjem in označuje prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v [[novi vek]]. Tradicionalni pogled se je bolj osredotočal na zgodnje vidike renesanse in trdil, da je to prelomnica od preteklosti, vendar se mnogi zgodovinarji danes bolj osredotočajo na njene srednjeveške vidike in trdijo, da je to podaljšanje poznega srednjeveškega obdobja.<ref>{{Cite book | url=https://books.google.com/?id=NCKoDQAAQBAJ&pg=PP14&dq=Modernity+begins+with+the+renaissance#v=onepage&q=Modernity%20begins%20with%20the%20renaissance&f=false | title=Renaissance Humanism, from the Middle Ages to Modern Times| isbn=978-1-351-90439-1| last1=Monfasani| first1=John|year=2016}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/?id=bdIBlQXSKi8C&pg=PA63&dq=renaissance+as+extension+of+middle+ages#v=onepage&q=renaissance%20as%20extension%20of%20middle%20ages&f=false|title=Forever Young: A Cultural History of Longevity|isbn=978-1-86189-154-9|last1=Boia|first1=Lucian|year=2004}}</ref>
 
Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica [[humanizem|humanizma]], izpeljana iz koncepta rimske ''Humanitas'' in odkritja klasične grške filozofije, kot je bil [[Protagora]], ki je dejal, da je »človek merilo vseh stvari«. To novo razmišljanje je postalo očitno v [[umetnost]]i, [[arhitektura|arhitekturi]], [[politika|politiki]], [[znanost]]i in [[literatura|literaturi]]. Zgodnji primeri so bili razvoj [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] v [[Oljno slikarstvo|oljnem slikarstvu]] in obnovljeno znanje o izdelavi [[beton]]a. Čeprav je izum kovinskega premičnega tiskarstva pospešil širjenje idej iz poznega 15. stoletja, spremembe v renesansi niso bile enotno doživljene po vsej Evropi: prve sledi se v Italiji pojavljajo že v poznem 13. stoletju, še posebej v pisanju [[Dante Alighieri|Dante]]ja in slikah [[Giotto di Bondone|Giotta]].
Vrstica 148:
Razvilo se je ustrezno okolje za preverjanje znanstvene doktrine. [[Velika geografska odkritja|Odkritje]] [[Novi svet|Novega sveta]], ki ga je leta 1492 odkril [[Krištof Kolumb]], je izpodbijalo klasični pogled na svet. Ugotovljeno je bilo, da se dela [[Ptolemaj]]a (v geografiji) in [[Klavdij Galen |Galena]] (v medicini) ne ujemajo vedno z vsakodnevnimi opazovanji. Ko sta se spopadli protestantska [[reformacija]] in [[protireformacija]], je [[severna renesansa]] pokazala odločilen premik iz aristotelske naravne filozofije v kemijo in biološke znanosti (botanika, anatomija in medicina).<ref>[[Allen Debus]], ''Man and Nature in the Renaissance'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1978).</ref> Pripravljenost na izpraševanje že obstoječih resnic in iskanje novih odgovorov je povzročila obdobje velikih znanstvenih dosežkov.
 
Nekateri gledajo na to kot na »znanstveno revolucijo«, ki napoveduje začetek moderne dobe, drugi pa kot pospešitev stalnega procesa, ki sega od starodavnega sveta do danes. Znatne znanstvene dosežke so v tem času naredili [[Galileo Galilei]], [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]].<ref>"Scientific Revolution" in ''[[Encarta]]''. 2007. [http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205204251/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html |date=2003-12-05 }}</ref> Kopernik je v ''De Revolutionibus'' trdil, da se Zemlja giba okoli Sonca. V ''De humani corporis fabrica'' (O delovanju človeškega telesa) je [[Andreas Vesalius]] dal novo zaupanje v vlogo seciranja, opazovanja in mehanističnega pogleda na anatomijo.<ref name="short-science">Brotton, J., "Science and Philosophy", ''The Renaissance: A Very Short Introduction'' Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref>
 
Drug pomemben razvoj v procesu odkrivanja je bila znanstvena metoda, ki se osredotoča na empirične dokaze in pomembnost matematike, medtem ko je aristotelska znanost to zavračala. Zgodnji in vplivni zagovorniki teh zamisli so bili Kopernik, Galileo in [[Francis Bacon]].<ref>Van Doren, Charles (1991) ''A History of Knowledge'' Ballantine, New York, [https://books.google.com/books?id=Tzmou_a0CCMC&pg=PA211 pp. 211–212], {{ISBN|0-345-37316-2}}</ref><ref>Burke, Peter (2000) ''A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot'' Polity Press, Cambridge, Massachusetts, [https://books.google.com/books?id=fbGuxIsGjwsC&pg=PA40 p. 40], {{ISBN|0-7456-2484-7}}</ref> Nova znanstvena metoda je privedla do velikih prispevkov na področju astronomije, fizike, biologije in anatomije.