Eksplozija v Halifaxu (1917): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bluelink 1 book for Preverljivost (20230322)) #IABot (v2.0.9.3) (GreenC bot |
Možnost predlogov za povezave: dodani 2 povezavi. |
||
Vrstica 57:
Norveška ladja SS ''Imo'' pod poveljstvom Haakona Froma je priplula iz [[Nizozemska|Nizozemske]] na poti v [[New York]], kjer naj bi naložila humanitarno pomoč za [[Belgija|Belgijo]].{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=16}} V Halifax je prispela 3. decembra za neodvisno inšpekcijo in čakala dva dni v Bedford Basinu na dopolnitev zalog goriva.<ref name="nasa">{{cite journal|url = http://nsc.nasa.gov/SFCS/SystemFailureCaseStudyFile/Download/296|title = Kiloton killer|journal = System Failure Case Study|publisher = NASA|date = januar 2013|volume = 7|issue = 1|last = Lilley|first = Steve |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202023911/https://nsc.nasa.gov/SFCS/SystemFailureCaseStudyFile/Download/296 |archivedate=2016-12-02}}</ref> Dovoljenje za izplutje je dobila že 5. decembra, vendar je bil odhod preložen na naslednje jutro, saj je [[premog]] prispel šele pozno popoldan tisti dan in preden so ga delavci naložili, so bile protipodmorniške mreže že dvignjene za čez noč.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=16}}{{sfn|Flemming|2004|p=18}}
Francoska tovorna ladja SS ''Mont-Blanc'' je prispela iz New Yorka pozno zvečer 5. decembra, njen poveljnik je bil Aimé Le Medec.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=16}} Bila je do vrha naložena z eksplozivnima [[trinitrotoluen]]om in [[pikrinska kislina|pikrinsko kislino]], zelo vnetljivim gorivom [[benzol]]om ter [[nitroceluloza|strelnim bombažem]] (nitrocelulozo).{{sfn|Flemming|2004|p=16}} Ladja naj bi se pridružila počasnemu konvoju, ki se je v Bedford Basinu pripravljal na pot proti Evropi, a je bila prepozna za prečkanje protipodmorniških mrež.{{sfn|Kitz|Payzant|2006|p=16}} Ladjam z nevarnim tovorom je bilo pred vojno sicer prepovedano vpluti v pristanišče, a so to prepoved zaradi grožnje nemških podmornic med vojno preklicali.{{sfn|Mac Donald|2005|pp=19–20}} Prav tako zaradi podmornic [[posadka]] ni razobesila rdeče zastave, ki bi sicer označevala eksploziven tovor.<ref name="nasa"/>
Plovba v Bedford Basin in iz njega je zahtevala prehod skozi ožino, imenovano Narrows. Po pravilih naj bi ladje plule ob desni strani ožine, torej naj bi se ladje, ki plujejo v nasprotnih smereh, srečevale z levimi boki.{{sfn|Armstrong|2002|p=34}} Na območju pristanišča je bila njihova hitrost omejena na {{convert |5|kn|lk=in}}.{{sfn|Armstrong|2002|pp=32–33}}
Vrstica 76:
===Eksplozija===
[[File:Halifax Explosion - harbour view - restored.jpg|thumb|upright=1.1|alt=Destroyed buildings, with harbour in background|Opustošenje v Halifaxu dva dni po eksploziji, pogled proti Dartmouthu. Ob sosednji obali je vidna nasedla ladja ''Imo''.]]
Ob 9.04 je požar na krovu ''Mont-Blanca'' vnel visokoeksplozivni tovor.{{sfn|Mac Donald|2005|p=58}} Ladjo je v celoti razneslo, močan udarni val pa se je nato širil navzven s hitrostjo več kot 1000 [[meter na sekundo|metrov na sekundo]]. V središču eksplozije je [[temperatura]] dosegla 5000 °C, tlak pa na tisoče atmosfer.{{sfn|Ruffman|Howell|1994|p=277}}<ref name=nasa/> Na Halifax in Dartmouth so deževali razbeljeni kosi železja.{{sfn|Mac Donald|2005|p=62}} 90-mm top s premca (brez cevi, ki jo je povsem stalilo) je padel na tla blizu jezera [[Albro]], približno 5,6 km stran od kraja eksplozije, pol tone težka palica [[sidro|sidra]] pa 3,2 kilometra južno pri kraju [[Armdale, Nova Škotska|Armdale]].{{sfn|Kitz|1989|p=25}}
Oblak belega dima se je dvignil več kot 3600 m visoko.<ref>Največjo višino eksplozije, 3600 metrov, je s [[sekstant]]om izmeril kapitan W. M. A. Campbell na kanadski trgovski ladji ''Acadian'', ki je bila v času eksplozije 28 km od vhoda v pristanišče. {{harvnb|Ruffman|Howell|1994|p=323}}</ref> Udarni val, ki je potoval 23-krat [[hitrost zvoka|hitreje od zvoka]], so čutili vse do [[Cape Breton (otok)|otoka Cape Breton]] (207 km) in [[Otok princa Edvarda|Otoka princa Edvarda]] (180 km).<ref name=nasa/>{{sfn|Mac Donald|2005|p=63}} Eksplozija je v hipu uničila vse na območju, velikem 160 [[hektar|ha]].{{sfn|Kitz|1989|p=25}} Hkrati je iztisnila vso vodo izpod ladje, tako da je bilo kratek čas izpostavljeno dno pristanišča. Voda, ki je stekla nazaj, je ustvarila [[cunami]],{{sfn|Mac Donald|2005|p=66}} ki se je dvignil 18 metrov nad oznako plime v Halifaxu.<ref>{{navedi knjigo|last1=Krehl|first1=Peter|title=History of shock waves, explosions and impact a chronological and biographical reference|date=2007|publisher=Springer|isbn=978-3-540-30421-0|page=459}}</ref> ''Imo'' je odnesel na obalo pri Dartmouthu.{{sfn|Kitz|1989|p=26}} Ubil je vse razen enega člana posadke obeh čolnov in 21 od 26 na vlačilcu ''Stella Maris'', ki ga je, močno poškodovanega, prav tako naplavilo pri Dartmouthu. Poleg štirih drugih je preživel prvi častnik, kapitanov sin Walter Brannen, ki ga je sunek vrgel v podpalubje.{{sfn|Armstrong|2002|pp=42–43}} Preživeli pa so vsi člani posadke ''Mont-Blanca'', razen enega.{{sfn|Flemming|2004|p=47}}
| |||