'''Fužina''' je bil prvotni industrijski obrat, v katerih so železovo rudo pretopili in s pomočjo [[oglje|oglja]] predelali v [[železo]] in [[jeklo]], spadajo v [[metalurgija|metalurgijo]] železa in jekla. Na področju Slovenije je že od [[antika|antike]] delovalo veliko manjših topilnic železa, od prve polovice [[16.stoletje|16.stoletja]] pa tudi velikih fužin.
Ena takih je deloma ohranjena kot [[tehniška dediščina]] v naselju [[Sava]] ob reki Savi v bližini Jesenic, upodobil jo je že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] leta 1689 v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]], poleg je še zapisal: »''Zaradi dobrih kovin,zlasti železa in jekla,je Kranjska od pradavnih časov znamenita,posebna hvala gre [[noriškemu železu]]''«. Fužinski [[plavž]] na Savi so ugasnili leta 1897, opuščene fužinske stavbe pa je načel zob časa. Leta 1950 je bil na Jesenicah ustanovljen tehniški muzej, v katerem so začeli zbirati muzejsko gradivo in drugo dokumentacijo o železarstvu in tako tudi o fužini Stara Sava. Od fužine je ohranjenih nekaj osrednjih objektov:
