Binkoštništvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{Biblverz}} -> {{Bibl}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{popravi}}
'''Bínkoštništvo''' je [[protestantizem|protestantsko]] gibanje. Spada med [[evangeljske Cerkve]], za razliko od druge glavne veje, [[evangeličanska Cerkev|evangeličanskih cerkva]], ki združuje bolj formalne reformirane cerkve [[martin Luther|luteranske]] in sorodnih veroizpovedi. Binkoštništvo daje poudarek na neposredno osebno izkušnjo Boga po Svetem Duhu in obstaja po vsem svetu, vendar pa je največje v Latinski Ameriki. Binkoštniki vidijo svoje korenine v sorodnih krščanskih tokovih, evangelijskih [[karizmatično gibanje|karizmatičnih gibanjih]] od 2. stoletja do sedanjosti. Sedanje binkoštne cerkve so se razmahnile zlasti v 20. stoletju, tako, da se med binkoštnike danes uvršča (po različnih ocenah) od 100 do 450 milijonov vernikov<ref>[http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/ Evangelijska cerkev Novo Mesto] navaja zgornjo oceno na osnovi: »John Drane, Kristjani skozi stoletja po vsem svetu, Koper: Ognjišče (1996), str. 10, kjer navaja 410 milijonov binkoštnikov, kar potrjuje tudi David B. Barrett v znani oxfordski izdaji “World Christian Encyclopedia”«</ref> ali do 25 % vseh kristjanov. Veliko binkoštnikov je v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in v nekaterih [[Azija|Azijskih]] deželah. V [[Južna Koreja|Južni Koreji]] deluje največja binkoštna verska skupnost z okoli 800.000 člani. V Sloveniji deluje [[Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji]].
 
Poimenovanje izhaja iz imena za krščanski praznik [[binkošti]] ({{jezik-grc|πεντηκοστή (ἡμέρα)}}, pentekostē (ēmera), »petdeseti (dan)«). Praznik se obhaja na 50. dan po [[Velika noč|Veliki noči]] v spomin na [[sveto pismo|svetopisemski dogodek]], ko naj bi se na petdeseti dan po [[Jezus Kristus|Kristusovem]] vstajenju in v skladu z njegovo napovedjo na učence izlil [[Sveti Duh]], s tem pa naj bi bila ustanovljena Jezusova cerkev. Na ta dan so nekateri učenci izpričali čudežni pojav govorjenje v neznanih tujih jezikih ([[glosolalija]]), kar je pogosto znamenje posebnega daru pri binkoštnikih kot tudi v sodobnih karizmatskih ločinah.
Vrstica 6:
Binkoštne in sorodne reformne cerkve sebe opredeljujejo kot [[evangelij]]ske cerkve, za razliko od [[evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|evangeličanskih cerkva]], ki pripadajo bolj formalni veji protestantizma, kamor sodijo tudi državne vere v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in v [[Skandinavija|Skandinaviji]].
 
Najbolj sorodna so binkoštništvu številna [[karizma]]tska gibanja, ki so se pojavljala v vsej zgodovini krščanstva. Binkoštniki vidijo sorodnosti, kljub znatnim razlikam v teologiji, na primer z [[bogomili]], [[katari]], [[katari|albižani]] ter [[jan Hus|husiti]] in [[anabaptisti|prekrščevalci]].<ref>[http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/ Evangelijska cerkev Novo Mesto] navaja kot ločine sorodnih usmeritev: [[Bogomili|bogomile]], [[Katari|katare]], [[Valdenžani|valdenžane]], [[Fraticelli|fratičele]], [[Katari|albižane]], [[Jan Hus|husite]], [[Anabaptisti|prekrščevalce]] (anabaptiste), [[Kvietisti|kvietiste]], [[Pietisti|pietiste]], [[Metodisti|metodiste]] in [[Puritanci|puritance]].</ref>. Obstoj ljudskih verskih gibanj ob bolj formalnih veroizpovedi je izpričan tudi za obdobje [[Reformacija|Reformacije]]. Na Slovenskem so bili takrat zelo dejavni [[anabaptisti|prekrščevalci]], ki naj bi jih bilo v [[Primož Trubar|Trubarjevih]] časih več kot [[luteranstvo|luterancev]]<ref>Po navedbi zgodovinarja dr. [[Josip Gruden|Josipa Grudna]] je “[[Primož Trubar|Trubar]] sam pravil, da je bilo sprva število [[anabaptisti|prekrščevalcev]] (anabaptistov) pri nas mnogo večje, kakor [[luteranstvo|luteranov]]”. (Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda – 1. del, Mohorjeva družba, Celje 1992, 607-608, 721; ponatis)</ref>
 
Skupno tem gibanjem je stremljenje k prenovi duha cerkve, ki je nasproten formalizmu, tradicionalizmu in teološki racionalizmu uveljavljenih, pogosto oblastniških cerkva. Z vračanjem k besedi Svetega pisma in verskim izkustvom tistih, ki jim pripisujejo poseben dar zamaknjenosti, se v teh obnovitvenih valovih verniki skušajo približati apostolskemu času, z živahnimi bogoslužji, ki naj bi bila navdihnjena s [[Sveti Duh|Svetim Duhom]], kot v apostolskih časih na »petdeseti dan« - Binkošti.