'''Kijevska Rusija''' ([[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]] Ки́евскаяРоусьскаѧ Русьземлѧ, {{jezik-uk|Ки́ївська Русь}}, {{jezik-ru|Ки́евская Русь}}, {{jezik-be|Кіеўская Русь}}, {{jezik-grc|Ῥωσία}}, {{jezik-la|Rut(h)enia}}) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta [[880|882]] in je obstajala do sredine [[13. stoletje|13. stoletja]]. Skupaj so jo ustanovili predniki današnje ukrajinske nacije, knezi kijevske rodbine Poljani in skandinavski trgovci [[Varjagi]], imenovani Rusini, Ruteni ali Rusiči. Prestolnica države je bil [[Kijev]], sicer glavno mesto današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Kijevska Rusija velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: [[Belorusi|Belorusov]], [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<ref>{{cite encyclopedia | encyclopedia=The Columbia Encyclopedia| edition= | year=2001–2005| article=Kievan Rus| url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html}}</ref><ref name="Plokhy2006">{{cite book |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy |first=Serhii |year=2006 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=9780521864039 |pages=10-15 |url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf |quote= |accessdate=}}</ref>, čeprav hočejo sodobni zgodovinarji vseh treh narodov zgodovino te srednjeveške države pripisati sami sebi.<ref name="Plokhy2006"/>
Kijevska Rusija je doživela svojo zlato dobo med vladanjem [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava I. Modrega]] (1019–1054). Med njunim vladanjem so sprejeli [[krščanstvo]] in prvi vzhodnoslovanski pisani pravni kodeks ''Ruska pravda'' (Правда роусьскаꙗ, ''Pravda Rusĭskaya''). Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili zelo verjetno pripadniki skandinavske vojaške elite, ki je vladala množici slovanskih podložnikov.<ref>Robin Milner-Gulland, ''The Russians'', Blackwell Publishing, 1999, ISBN 0-631-21849-1, 9780631218494, str. 45</ref> Skandinavci so se postopoma asimilirali med slovansko prebivalstvo, tako da je tretji znani vladar, Rurikov vnuk [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav I.]], že imel slovansko ime.
