Borilne veščine: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
pp, np, tp Oznaka: vrnjeno |
||
Vrstica 3:
== Delitev borilnih veščin ==
V osnovi lahko borilne veščine razdelimo na goloroke, oborožene in mešane.
Vrstica 11 ⟶ 10:
* udarci z [[noga|nogami]] ([[stopalo]], [[goleno]], [[koleno]])
* natančni gibi, ki omogočajo:
* premike delov telesa ([[vrat]]u, ramen, komolcev, [[zapestje|zapestij]], prstov, [[medenica|medenice]], kolen, [[gleženj|gležnjev]], stopal) izven običajnega obsega gibanja z namenom povzročitve [[bolečina|bolečine]], [[izpah]]a, [[zlom]]a;
* metanje ali podrtje nasprotnika na tla;
* udarjanje v posebne točke (domnevno živčne) po človeškem telesu.
Namen golorokih borilnih veščin je bil sprva pretežno dopolnilen in mnogokrat izhod v skrajni sili - vojščak brez [[orožje|orožja]] je imel z znanjem goloroke borbe večjo možnost preživeti toliko časa, dokler ni našel novega orožja, ali se dobro znajti v položaju, ko orožja ni bilo moč uporabiti.
=== Oborožene borilne veščine ===
Za borbo se uporabljajo različna
* [[streljanje|strelna]] orožja ([[prača]], [[frača]], [[lok (orožje)|lok]], [[samostrel]], [[pištola|pištole]] in [[puška|puške]] različnih oblik)
* bližinska orožja ([[ščit]], [[palica|palice]] in [[krepelo|krepela]] različnih oblik, [[helebarda]], [[sekira]], [[meč]]i različnih oblik)
Vrstica 32 ⟶ 30:
=== Namen borilnih veščin ===
Večina borilnih veščin v preteklosti je služila predvsem učinkoviti in hitri borbi, ki se je praviloma končala s [[smrt]]jo ali različnimi stopnjami (največkrat resnih) [[poškodba|poškodb]]. Ta neposrednost uporabe se je v preteklosti zmanjšala le pri nekaterih borilnih veščinah, pri večjem številu in v večjem obsegu pa šele v zadnjem
== Zgodovina nastanka in razvoja borilnih veščin ==
Vrstica 40 ⟶ 38:
Mnogo sistemov je poleg samih borilnih gibov in rokovanj z orožji hitro vključilo tudi ločeno vadbo osebnosti in duha ([[vera|verska]] [[izobrazba]], [[družboslovje]], dihalno-[[meditacija|meditacijske]] vaje) samega vojščaka, s kopičenjem znanj o delovanju človekovega telesa pa tudi [[znanje|znanja]] z [[medicina|medicinskega]] področja ([[masaža|masaže]], [[akupunktura]], [[zdravilstvo]] in [[zeliščarstvo]]); tako je vojščak lahko deloval še učinkoviteje. Vadba borilnih veščin je zaradi zapletenosti in raznovrstnosti lahko trajala več let, postala pa je lahko način življenja. V izogib izgube prednosti pred nasprotniki, je bilo znanje borilnih veščin, tako v ustni kot pisni obliki, pogosto skrbno varovana skrivnost, v celoti podana le redkim izbrancem, ki so jo v zmanjšanem obsegu prenašali naprej večini učencev, v celoti pa ponovno le redkim izbrancem.
Borilne veščine niso bile le sredstvo prevlade in obrambe pred nasprotniki zunaj meja določene dežele, temveč so, omejevanju navkljub, v primeru širitve med večji del izkoriščanega in nezadovoljnega prebivalstva, predstavljale nevarnost [[vladar|vladajočemu]] [[sloj]]u znotraj same dežele. Zato so bile, tako v pretekli kakor tudi v novejši zgodovini, borilne veščine (z orožji ali goloroke) in njihovo poučevanje pogosto strogo prepovedane, z grožnjo [[zapor]]ne ali smrtne [[kazen|kazni]]. Posledica tega je bila mnogokrat začasna ali trajna preobrazba v
V mirnejših [[zgodovina|zgodovinskih]] obdobjih so, zaradi mnogih razlogov, borilne veščine pogosto izgubile veljavo in [[mojster|mojstri]] določenih oblik veščin so lahko ostali brez [[učenec|učencev]], na katere bi lahko prenesli svoje znanje.
Vrstica 46 ⟶ 44:
Zaradi tega, pa tudi že omenjenih in drugih podobnih [[razlog]]ov, se je lahko sčasoma določeno znanje ali celotna veščina tudi izgubila, ali pa v večji ali manjši meri popačila.
Vsem veščinam, tako v
=== Zgodovinski razvoj ===
Izvor borilnih veščin je [[tema]], o kateri je na voljo še premalo zgodovinsko verodostojnih podatkov za oblikovanje popolne predstave; tako je ta tema vir nenehnih razprav in razhajanj, predvsem, ko [[beseda]] nanese na izvor kake določene borilne veščine.
Sam pojem borilne veščine je tako vseobsegajoč, da je celovito gledano izvorov mnogo, saj so borilne veščine povezane z razvojem človeških [[civilizacija|civilizacij]] in [[geografija|geografskih]] regij sveta, mnogo [[ljudstvo|ljudstev]] pa je sprva razvilo svoje vrste borilnih veščin neodvisno od drugih ljudstev. A kakor hitro je prišlo do stikov med različnimi ljudstvi, tako vojaških kot [[gospodarstvo|gospodarsko]]-[[kultura|kulturnih]], se je začel proces medsebojnega izmenjave dobrin in znanja, tudi na področju borilnih veščin. Ta je še dodatno okrepil naraven dinamični proces razvoja veščin, katerega posledice so oblikovanja, preoblikovanja z odvzemanjem ali dodajanjem znanj, pa tudi izginevanje mnogih oblik borilnih veščin. Proces je stalen, potekal je tako v preteklosti, kakor seveda poteka tudi danes. Tako se nenehno razvijajo
==== Vzroki za drobljenje borilnih veščin ====
Oblikovanje novih slogov zaradi naravnega razvoja in zunanjih vplivov je le eden izmed razlogov za drobljenje borilnih veščin. Tudi zaradi kulturnega ponosa, zgodovinsko-[[politika|političnih]], ekonomskih in tudi čisto osebnih stališč in razlogov, je prihajalo in še vedno prihaja do nesoglasij in trenj glede izvora, pristnosti in čistosti, učinkovitosti in večvrednosti določene veščine. Vse skupaj je vodilo v dodatno cepljenje na nove in nove oblike in različice. Proces oblikovanja različic in novih oblik veščin je prisoten še danes, zaradi lažje komunikacije in izmenjave znanj poteka hitreje in morda celo v večji meri kot v preteklosti. Borilne veščine, izoblikovane v poznem
Razumen in urejen vpogled v celovit zgodovinski razvoj borilnih veščin je tako večinoma možen le na podlagi razdelitve po geografskih regijah, nato pa znotraj posamezne regije še po tipu borilne veščine (goloroka, oborožena, mešana).
====
==== Azijske borilne veščine ====
Razsežno azijsko področje je bilo v preteklosti svetovno ena najbolj plodnih regij za oblikovanje raznovrstnih borilnih veščin. Najbrž ravno zaradi ogromne pestrosti, mnogi kot borilne veščine zmotno štejejo le azijske goloroke sisteme borbe.
Splošno razširjena je napol [[mitologija|mitološka]] zgodba o izvoru azijskih veščin. Vse naj bi izvirale iz veščine [[
Ostaja pa dejstvo o pomembnem vplivu znanj iz Indije na nadaljnji razvoj borilnih veščin na kitajskem območju, tako pojavu novih kot spremembi takrat že obstoječih oblik.
Prav tako je dejstvo, da so imele v kasnejših obdobjih prav [[kitajske borilne veščine]], z vso svojo raznovrstnostjo, povezano z močjo mnogih kitajskih cesarskih [[dinastija|dinastij]], izreden vpliv na avtohtone veščine dežel ostale Azije.
Tako so k splošnemu razvoju mnogih oblik borilnih veščin v Aziji pomembno vlogo odigrali tako vplivi iz Indije kot tudi vplivi izvirajoči iz Kitajske, a v različnih časovnih obdobjih in v različnih oblikah.
Vrstica 86:
== Goloroka borba v moderni dobi (19. - 21. stoletje) ==
V moderni dobi (od sredine 19. stoletja dalje) so v večjem delu sveta sistemi goloroke borbe, kakor mnogokrat v pretekli zgodovini, zaradi ponovne spremembe v načinih vojskovanja, doživeli temeljito prevetritev glede veljave in vloge oz. namena. Še vedno so goloroke borilne veščine obdržale dopolnilno vlogo, a pojav in širjenje smodniškega strelnega orožja jim je zmanjšal veljavo in zožil njihov namen, kar je vodilo v njihovo opustitev ali (za mnoge) ponovno preobrazbo, in sicer smereh različnih načel. Pomemben je postal javni ugled, predvsem (dejanska ali navidezna) ločitev od podobe nasilja in ubijanja iz preteklosti in izgradnja veliko bolj humanega videza.
=== Načela goloroke borbe v moderni dobi ===
Moderna doba je v goloroke borilne veščine vpeljala več
▲Moderna doba je v goloroke borilne veščine vpeljala več [[princip]]ov oz. [[načelo|načel]], tako preoblikovanih starih kot tudi nekaj novih.
* Borilni princip: Osredotočenost na najučinkovitejše metode golorokega bojevanja brez večjih omejitev glede poškodb. Uporaba omejena predvsem na vojaško dejavnost. V javnosti, če ga sploh pozna, ima pogosto izrazito negativno podobo.
* Moderni samoobrambni princip: Izhaja iz borilnega principa in vpelje večje, a raznolike omejitve glede nasprotniku
* Športni princip: Poudarek je na tekmovanju posameznikov po določenih
* Princip telesnega in duhovno-osebnostnega razvoja: Poudarja razvijanje in izkoriščanje človekovega telesnega in duhovnega
Sistemi goloroke borbe v preteklosti principov navadno niso razločevali, nekaterih niti niso poznali. V moderni dobi pa lahko vključujejo ali izključno enega ali različno uravnotežene kombinacije več principov.
Moderna doba je v goloroke borilne veščine vnesla tudi veliko mero
== Glej tudi ==
| |||