Mezoameriški koledar dolgega štetja: Razlika med redakcijama

{{zvezdica}}

'''Mezoameriški koledar dolgega štetja''' je neciklični [[dvajsetiški številski sistem|dvajsetiški]] [[koledar]], ki ga je uporabljalo več [[Mezoamerika|mezoameriških]] civilizacij, od katerih so najbolj znani [[Maji]]. Zaradi tega se ta koledar imenuje tudi '''majevski koledar dolgega štetja'''. Z uporabo prirejenega nepopolnega dvajsetiškega računa koledar dolgega štetja določa [[dan]] s štetjem števila dni, ki so pretekli od [[ponedeljek|ponedeljka]] [[11. avgust]]a [[3114 pr. n. št.]] ([[proleptični gregorijanski koledar]]).<ref>Coe (1994b), str. 75, podaja datum [[13. avgust]].</ref> Ker se koledar dolgega štetja [[periodičnost|ne ponavlja]], so ga veliko uporabljali na [[spomenik]]ih. Večina mezoameriških ljudstev je poznala v glavnem ciklični koledar, koledarski sestav, ki ga danes običajno označujejo z imenom dolgo štetje, se je prvič pojavil vzdolž južne obale [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], kjer so v [[mezoameriška kronologija|predklasičnem obdobju]] živeli predniki današnjih ljudstev [[Mixe]] in [[Zoque]], ustvarjalci prve velike mezoameriške civilizacije, za katero uporabljamo ime [[Olmeki]]. Kasneje so ta sestav uporabljali le Maji.<ref name=sprajc>Šprajc.</ref> [[Koledarski krog]] 52-letnega cikla je bil daleč najpomembnejši za večino mezoameriških ljudstev, z navidezno izjemo majevske elite vse do konca klasičnega obdobja, ko je bi enako pomemben tudi koledar dolgega štetja.

 

Od 6. najdišč trije ležijo na zahodnem robu majevskega ozemlja in trije so več sto kilometrov naprej proti zahodu, tako da večina raziskovalcev verjame, da je koledar dolgega štetja nastal pred Maji.<ref>Glej npr. Diehl, str. 186.</ref> Stela La Mojarra 1, kipec Tukstla, Stela C iz Tres Zapotes in Stela 2 iz Chiape so zapisane v [[ožinska pisava|poolmeški pisavi]] in ne v majevski.<ref>Glej razdelek #05, [http://www.famsi.org/reports/05084/section05.htm "A sketch of prior documentation of epi-Olmec texts"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080124132028/http://www.famsi.org/reports/05084/section05.htm |date=2008-01-24 }}, v Peréz de Lara in Justeson (2005).</ref> Stela 2 iz El Baúla je bila narejena v [[izapa]]nskem slogu. Prvi nedvoumni majevski artefakt je stela 29 iz [[Tikal]]a, z datumom dolgega štetja iz leta [[292]] (8.12.14.8.15), več kot 300 let po steli 2 iz Chiape de Corzo.<ref>Coe (2002), str. 87.</ref>

 

 

== Povezave med zahodnimi koledarji in koledarjem dolgega štetja ==