Posebna taborišča NKVD v Nemčiji 1945—1950

Posebna taborišča NKVD (nemško: Speziallager) so bila taborišča za internacije NKVD v sovjetsko okupiranih delih Nemčije od maja 1945 do 6. januarja 1950.[1] Ustanovila jih je sovjetska komunistična vojaška uprava v Nemčiji (SMAD) in jih vodila MVD sovjetskega ministrstva za notranje zadeve. 8. avgusta 1948 so bila taborišča podrejena Gulagu.[2] Ker taboriščnikom ni bil dovoljen stik z zunanjim svetom, so taborišča znana tudi kot taborišča tišine (nemško: Schweigelager).[3] 

Približno 1100 kovinskih stel označuje majhna množična grobišča, kjer je bilo pokopanih 7000 mrtvih, pobitih v posebnem taborišču NKVD Buchenwald št. 2.

Sovjetske okupacijske oblasti niso priznale obstoja taborišč, dokler zahodni tisk ni spodbudil Sovjetske zveze, da se je odzvala z zmerno propagandno kampanjo lastnega priznavanja in obrambe obstoja taborišč.[4] Pred letom 1948 iz taborišč ni bil izpuščen noben zapornik. 6. januarja 1950 so bila taborišča predana vzhodnonemški vladi, ki je sodila preostalim zapornikom. Uradno je bilo pridržanih 157.837 ljudi, od tega 122.671 Nemcev in 35.166 državljanov drugih narodov, od katerih jih najmanj 43.035 ni preživelo. Dejansko število nemških ujetnikov je bilo približno za 30.000 višje.[5]

Sklici uredi

  1. Kai Cornelius, Vom spurlosen Verschwindenlassen zur Benachrichtigungspflicht bei Festnahmen, BWV Verlag, 2004, p.126, ISBN 3-8305-1165-5
  2. Kai Cornelius, Vom spurlosen Verschwindenlassen zur Benachrichtigungspflicht bei Festnahmen, BWV Verlag, 2004, p.131, ISBN 3-8305-1165-5
  3. Kai Cornelius, Vom spurlosen Verschwindenlassen zur Benachrichtigungspflicht bei Festnahmen, BWV Verlag, 2004, pp.126,133-134, ISBN 3-8305-1165-5
  4. Petra Haustein, Instrumentalisierung, Verdrängung, Aufarbeitung: die sowjetischen Speziallager in der gesellschaftlichen Wahrnehmung 1945 bis heute, Wallstein Verlag, 2006, p.12, ISBN 3-8353-0051-2
  5. Alexander von Plato. Sowjetische Speziallager in Deutschland 1945 bis 1950: Ergebnisse eines deutsch-russischen Kooperationsprojektes. In: Peter Reif-Spirek et al. (ed.): Speziallager in der SBZ. Gedenkstätten mit "doppelter Vergangenheit". Berlin: Ch. Links Verlag, 1999, p. 133.