Poobčnoimenjenje
Poobčnoimenjenje ali apelativizacija je v jezikoslovju pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime (na primer kalodont v pomenu 'zobna pasta', pri čemer je bila ta beseda prvotno lastno ime zobne paste znamke Kalodont).[1] Pri tem se spremeni tudi zapis začetnice; lastna imena zapisujemo z veliko začetnico (Kalodont), občna imena pa z malo (kalodont).[2][3][4] Poobčnoimenovanje nastane zaradi razširjenosti uporabe določenih izdelkov oziroma blagovnih znamk in največ takšnih primerov je s področja hrane in pijače ter osebne higiene.[1] Funkcija lastnega imena s poobčnoimenjenjem preide iz sredstva za označevanje individualnega v sredstvo za označevanje vrstnega.[4] Gre za pomemben način način širjenja občnega besedišča jezika.[5] V nekaterih primerih imena znamk ali izdelkov niso več aktualna, generični pomen pa se je ohranil (armafleks, goreteks, gustin, siporeks).[4]
Obrnjeni proces je oninimizacija in pomeni prehajanje občnoimenskih poimenovanj med lastna imena. Tak primer so v okviru Evropske unije pravno zaščitena poimenovanja različnih kmetijskih pridelkov in živil, kot je prekmurska gibanica / Prekmurska gibanica.[4]
Primeri uredi
- aspirin 'protibolečinsko zdravilo' – zdravilo pod zaščitenim imenom Aspirin[5]
- celofan[2]
- džip 'terensko osebno vozilo' – ameriška avtomobilska znamka terenskih vozil Jeep
- kalodont 'zobna pasta' – zobna pasta znamke Kalodont[4][1]
- karavan 'karoserijska oblika avtomobilov' – Oplovo poimenovanje karavanskih različic, na primer Opel Kadett Caravan
- imbus 'vrsta orodja' – podjetje Inbus[6]
- jogi ‘vzmetnica’[1]
- pips[2]
- radenska 'gazirana voda' – slovenska znamka gazirane vode Radenska
- selotejp ‘samolepilni trak’[1]
- superge[1]
- šeleshamer ‘trši risalni papir’ – znamka papirja zahodnonemške tovarne Schoellershammer[2]
- tetrapak[2]
- vileda[1]
- žiletke[1] – ameriška znamka brivnikov Gillette
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 »Vsi spimo na jogiju, nosimo superge in jemo lučko«. prvi.rtvslo.si. 20. maj 2023. Pridobljeno 22. maja 2023.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 »Pravopis 8.0: Velika in mala začetnica«. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 22. maja 2023.
- ↑ Helena Dobrovoljc, november 2022: O »Nivei« in »nivei«, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 22. 5. 2023.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Dobrovoljc, Helena; Michelizza, Mija (2019). »Slovaropisna obravnava znamk, imen izdelkov in zaščitenih poimenovanj«. Obdobja 38. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. str. 169–178. Pridobljeno 22. maja 2023.
- ↑ 5,0 5,1 »Jezikovni spletovalec: "Oprostite, ali imate morda uro?" ‒ "Ja, imam jo."«. /www.rtvslo.si. 20. december 2023. Pridobljeno 22. maja 2023.
- ↑ Helena Dobrovoljc, februar 2016: Kako je prav: »imbus« ali »inbus«?, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 22. 5. 2023.