Polistiren

Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH=CH2)n in eden najbolj uporabljanih tipov plastike. Je termoplast, ki je pri sobni temperaturi trdna, brezbarvna plastika z omejeno prožnostjo, pri temperaturi nad 95 ºC pa se utekočini in ga je možno natančno oblikovati v kalupih.

Lonček za jogurt iz polistirena
Polimerizacija stirena

Trden polistiren se uporablja med drugim za pribor za enkratno uporabo, plastične modelčke, ovitke za CD-je in DVD-je ipd. Spenjen polistiren (EPS) se vsesplošno uporablja kot material za pakiranje.

Stiropor je blagovna znamka proizvajalca DuPont, pod katero se prodaja material zaprtocelične intrudirane polistirenske pene (EPS). Proizveden je kot neprekinjena penasta izolacijska plošča za stavbe, ki se uporablja v stenah, strehah in temeljih kot toplotna izolacija. Ta material je bele barve. DuPont je izdelal tudi linijo zelenih in belih penastih oblik za uporabo v obrti in cvetličnih aranžmajih.

Stiropor se po vsem svetu pogovorno uporablja za material EPS oz. ekstrudirani polistiren (EPS). Material se uporablja za izolacijo objektov (hiš in stavb), za izolacijo hrane in zdravil pri transportu v kavnih skodelicah in kot blažilni material v embalaži.

Poleg tega je zmerno topen v številnih organskih topilih, cianoakrilatu ter pogonskih sredstvih in topilih barve v spreju.

ZgodovinaUredi

V štiridesetih letih 20. stoletja so raziskovalci, prvotno v Dowovem laboratoriju[1] za kemijsko fiziko, pod vodstvom Raya McIntira , našli način za izdelavo penastega polistirena. Ponovno so odkrili metodo, ki jo je prvi uporabil švedski izumitelj Carl Georg Munters, in pridobili ekskluzivno licenco za Muntersov patent v Združenih državah. Dow je našel načine za prilagoditev Muntersove metode za izdelavo velikih količin ekstrudiranega polistirena kot pene z zaprtimi celicami, ki je odporna na vlago. Patent za to prilagoditev je bil vložen leta 1947.[2]

UporabaUredi

Stiropor se uporablja v gradbeništvu, kot embalaža in za druge namene.

Ker je inerten, ne gnije in ne privlači škodljivcev, je uporaben za izolacijo stavb. Uporablja se za izolacijo sten, tal in fasad ter kot material za zapolnitev praznin, tudi kot polnilo pri gradnji cest in železnic ter kot plavajoči material pri gradnji pontonov.

Ker ima stiropor odlično lastnost blaženja udarcev se stiropor v transportu uporablja za zaščito in prevoz občutljivih in dragih predmetov, pa tudi v avtosedežih in čeladah.

Ugodno razmerje med trdnostjo in težo pa je lastnost, zaradi katere se uporablja v jadralnih in lahkih letalih ter modelih letal in deskah.

Stiropor v granulah se uporablja v vrtnarstvu za prezračevanje tal.

Vplivi na okoljeUredi

EPA[3] in Mednarodna agencija za raziskave raka sta poročali o omejenih dokazih, da je stiropor rakotvoren za ljudi in živali, kar pomeni, da obstaja pozitivna povezava med izpostavljenostjo in rakom in da je vzročnost verodostojna, vendar drugih razlag ni mogoče zanesljivo izključiti.

SkliciUredi

  1. "Home". www.dow.com (angleščina). Pridobljeno dne 2022-08-08.
  2. "Espacenet – search results". worldwide.espacenet.com. Pridobljeno dne 2022-08-08.
  3. US EPA, OAR (2015-12-02). "Clean Air Act Standards and Guidelines for Foam, Fiber, Plastic and Rubber Products". www.epa.gov (angleščina). Pridobljeno dne 2022-08-08.