Pogovor:Srbščina

Transliteracija uredi

Na tej strani piše, da sta lj in nj ustreznici ciriličnim črkam v hrvaški latinici. Mar nista to ustreznici v slovenski latinici, v hrvaški pa bi bili ǉ in ǌ? --romanm 09:38, 19 apr 2004 (CEST)

Srpski jezik = hrvatski jezik = srpskohrvatski = hrvatskosrpski ! (čigav komentar?MGTom 11:50, 4 september 2006 (CEST))

V hrvaščini se lj, nj in dž obravnavajo kot digrafi, v slovenščini pa kot ločene črke. Digrafe sedaj podpira tudi Unicode :

[1] Croatian digraphs matching Serbian Cyrillic letters

452 / 01C4   [ Ǆ ]   LATIN CAPITAL LETTER DZ WITH CARON
453 / 01C5   [ ǅ ]   LATIN CAPITAL LETTER D WITH SMALL LETTER Z WITH CARON
454 / 01C6   [ ǆ ]   LATIN SMALL LETTER DZ WITH CARON
455 / 01C7   [ Ǉ ]   LATIN CAPITAL LETTER LJ
456 / 01C8   [ ǈ ]   LATIN CAPITAL LETTER L WITH SMALL LETTER J
457 / 01C9   [ ǉ ]   LATIN SMALL LETTER LJ
458 / 01CA   [ Ǌ ]   LATIN CAPITAL LETTER NJ
459 / 01CB   [ ǋ ]   LATIN CAPITAL LETTER N WITH SMALL LETTER J
460 / 01CC   [ ǌ ]   LATIN SMALL LETTER NJ

Digrafi kot posebni znaki omogočajo obojestransko preslikavo srbske cirilice in latinice. Priporočljivo bi bilo, da Hrvati ostanejo pri tej navadi, ne glede na opredelitev o ločenosti jezikov. MGTom 11:50, 4 september 2006 (CEST)

Mehki Ć in trdi Č uredi

Zadnji komentar: pred 15 leti1 komentar1 oseba v pogovoru

Morda kdo ve kako je s tem v srbskem jeziku? Ali obstaja kakšno pravilo po katerem uporabljajo mehki ali trdi č? Recimo moć se pri njih pravilno piše z mehkim ć, kar je po moji logiki čudno. Pa se pitam: kako neko može da ima moć sa mekim ć? :) --Igor 09:37, 25 feb. 2005 (CET)

With a lot of delay (and sorry for using English, I can rewrite it in Serbian:) - they are two different letters and two different sounds, so there is no specific rule. They are two distinct sounds (ć and č), unlike in most of Bosnia or Croatia, so we don't consider them "meko" or "tvrdo". E.g. čuti (to hear) and ćuti (shut up) are distinct in pronunciation and easy to distinguish. Hope that helps :) --68.95.118.232 13:10, 23 september 2005 (CEST)

Kolikor sem imel srbohrvaščine v šolah se spomnem, da so imeli neko pravilo, vendar ga danes ne vem več. Lahko vprašava ali Marka ali pa Nino, ki bi verjetno rade volje odgovorila, saj, kolikor razberem, opravlja podobno delo kot pri nas Missmarple in zadnje dni odlično Irbis. Verjetno pa kje že piše. Mislim, da so imeli poleg pravila tudi nekatere izjeme. --xJaM 10:12, 25 feb. 2005 (CET)

Razen nekaterih skupin besed(na primer priimki, to je končnica -ić, ki ima tudi svoj pomen), so pravila kar zahtevna (menda tri strani v hrvaškem pravopisu). Spominjam se posebnega slovarčka - priročnika za pravilno izgovorjavo in pisanje. Nekateri srbsko-hrvaški govorci (menda istrani in kajkavci, pa še kateri) ne delajo jasnih razlik, večinoma pa so razlike slišne, v nekaterih primerih pa tudi odločajo o pomenu (glej zgoraj). MGTom 03:00, 7. avgust 2008 (CEST)Odgovori

Latinica uredi

Zadnji komentar: pred 15 leti2 komentarja2 osebi v pogovoru

U članku stoji Ustreznica v (hrvaški) latinici. Napomenuo bih da je srbščina jezik sa dva pisma (cirilica in latinica), i da stoga nema potrebe tu latinicu nazivati hrvaškom (isto tako se moze reci da je slovenačka). Znači srpska latinica ili samo latinica. -- Obradovic Goran (pogovor) 05:43, 27 maj 2005 (CEST)

Prav je označiti določen nabor znakov kot "hrvaška latinica". Kot rečeno gre za določen nabor znakov iz širšega nabora latiničnih znakov, poleg tega pa za nekaj posebnih pravil: lj, nj in (verjetno tudi) dž se pojmujejo kot digrafi, torej kot en znak. To omogoča enostavno obojestransko preslikavo med latinico v cirilico. V praksi se to vidi na primer v križankah ter pri navpično izpisanih besedah (na primer na reklamnih tablah). MGTom 03:09, 7. avgust 2008 (CEST)Odgovori

Odakle to da v Vojvodini prevladuje latinica? Ja sam stekao upravo suprotan utisak. -- Obradović Goran (pogovor) 06:53, 4 september 2006 (CEST)

V novosprejeti srbski ustavi iz leta 2006 piše, da je uradna pisava v Srbiji cirilična. To seveda ne pomeni, da je latinica prepovedana. Pisavi sta enakopravni in se enakopravno učita že v OŠ (prav tako kot sta v srbskem jeziku enakopravni tako ekavska, kot ijekavska izgovorjava). Res pa je, da morajo biti dokumenti na državni administrativni ravni napisani v cirilici. Nasprotno na napisih v mestih prevladuje latinica, ker daje bolj "internacionalni" pridih. Vprašanje pisave je v Srbiji tudi vprašanje politike, določene bolj nacionalistično usmerjene stranke se bolj nagibajo k cirilici, druge pa bolj k latinici. Tako je tudi z glavnimi časopisi v državi. Polpet 01:15, 1. avgust 2008 (CEST)Odgovori

Število govorcev uredi

ja sam hrvat, ni ja baš ne volim srbe, ali treba biti objektivan! nije 9 milijuna nego 12 milijuna! i hrvatski- nije 5 milijuna nego 6 milijuna, bosanski broji oko 2,5 a ne samo 2 milijuna... zanimljivo kako ste sebi u decimalu točni a ostalima "kradete"... ipak, ako će te se od toga bolje i veće osjećati, samo naprijed!

Torej Hrvat, težko je biti objektiven pri različnih virih - gotovo pa to nima nič z boljšim počutjem. Številka 11.144.758 govorcev srbščine na srbski Wikipediji je nesmiselno natančna, na hrvaški piše da jih je oko 11 milijuna, an angleški pa over 12 million. Si pa vedno vabljen, da popraviš/dopolniš stvari, tako kot si pri hrvaščini. --Andrejj 22:17, 14 maj 2007 (CEST)

a u redu, no na hrvatskom za milijun je manje, ovdje je manje za 3 milijuna, no bilo kako bilo... da ne bih ostao nepotpisan... http://hr.wikipedia.org/wiki/Suradnik:Tommy

Naglas uredi

Zadnji komentar: pred 15 leti2 komentarja2 osebi v pogovoru

Ali lahko kdo, ki je bolj vešče jezika(ov)/jezikoslovja, napiše kaj o (srbskem) naglasu/akcentu in ga tudi malo primerja s slovenskim? Kolikor vem, če prav vem, srbščina rabi 4 tipe naglasov, slovenščina 3, verjetno pa ni kar tako preprosto - ali pač. --xJaM 07:55, 1. avgust 2008 (CEST)Odgovori

Srbski sistem je čisto drugačen od slovenskega, saj je v prvi vrsti tonemski (v slovenščini je v prvi vrsti jakostni naglas). Srbščina loči 2 naglasa, kjer se intonacija glasu dviga (dugouzlazni, kratkouzlazni) in 2 naglasa, kjer se intonacija spušča (dugosilazni, kratkosilazni). Poleg tega obstaja možnost, da je tudi nepoudarjeni zlog lahko dolg ali kratek (npr.: 1 žèna, 5 žénā - v množini se nepoudarjeni a podaljša). Poskusi prebrati tule: [2], je kar obširna razlaga (v angleščini), LP Marino 20:27, 13. avgust 2008 (CEST)Odgovori

Dodaj temo