Pogovor:Matematika na Slovenskem

Če se bo ta članek ohranil, je potrebno najti ustreznejši naslov. LP, --Klemen Kocjančič 21:23, 14 maj 2005 (CEST)

Če se bo predloga Template:Popravi ohranila, jo je treba napisati vljudneje, sicer nam bo plašila sodelavce. --romanm (pogovor) 22:44, 14 maj 2005 (CEST)--Janez Novak 15:51, 15 maj 2005 (CEST)

Predloga je dobesedni prepis :en. LP, --Klemen Kocjančič 15:51, 15 maj 2005 (CEST)

Strah cenzorjev

Zanimiv je strah cenzorjev, ki bi želeli zamolčati resnične uspehe slovenskih znanstvenikov.

Klemen - vprašanje

V čem je ta članek (dejansko seznam) bistveno slabši od tvojih seznamov? Prednost pa je da navaja slovenske matematike in ne nekih vojaških oseb iz ZDA in drugih tujih dežel. --Janez Novak 15:53, 15 maj 2005 (CEST)

Moji seznami ustrezajo Wiki slogu ter dogovorom o poimenovanju. Meni trenutni naslov ne pove, da gre za Slovence. In kaj me spet vlačil v zadevo ter moje delo? LP, --Klemen Kocjančič 15:54, 15 maj 2005 (CEST)

Sva istočasno poipravljala to stran - želel sem povedati še mnenje da članek potrebuje ustreznejši naslov. --Janez Novak 15:57, 15 maj 2005 (CEST)

Pa "če ti naslov ni všeč popravi" - tvoj znan slogan. --Janez Novak 16:04, 15 maj 2005 (CEST)

Zakaj ga nisem popravil? Zato ker mislim, da ta članek ni potreben, saj so bili vsi ostali tako dosežki omenjeni v biografijah. Poglej si tudi prvi komentar na tej strani. LP, --Klemen Kocjančič 16:09, 15 maj 2005 (CEST)

Vsebina tega članka je potrebna, na enem mestu. Vprašanje je, ali je to pod tem naslovom kot samostojen članek, ali kot del članka Matematika na Slovenskem (ali podobno). Druga možnost mi je bolj všeč. --romanm (pogovor) 16:13, 15 maj 2005 (CEST)

Nisem govoril o vsebini, govoril sem o "članku" v tej obliki. Se strinjam s tvojo možnostjo. Za začetek lahko združil prispevke anonimnega uporabika 212.18.56.195. LP, --Klemen Kocjančič 16:18, 15 maj 2005 (CEST)

Matematika v Ilirskih provincah

Če koga zanima, na 1181. sredinem seminarju, 7. aprila 2010 ob 18.15 v 3.04 na Jadranski 21, FMF, bo Stanislav Južnič predstavil temo "Prehajanje matematičnega znanja iz Pariza v francosko Ljubljano Napoleonovih dni" (ob 200letnici Ilirskih provinc, ob 800letnici frančiškanov, ob izidu knjige o frančiškanskih znanstvenikih pri ljubljanski založbi Brat Frančišek).

Podane so osnovne smernice sprememb, ki jih je Napoleonova oblast prinesla v znanost in izobraževanje Ilirskih provinc. Francoske revolucionarne novosti so spremljale poslednje vzdihljaje v labodjem spevu stoletnega jezuitskega poučevanja fizike in matematike na ljubljanskih višjih filozofskih študijah. Orisane so pomembnejše črtice iz življenja, predavanj in znanstvenega dela ljubljanskih matematično-fizikalnih profesorjev ilirske dobe, predvsem Gunza in Kersnika, pa tudi njunega predstojnika, Zellija. Popisani so njuni ljubljanski učbeniki in drugi didaktični pripomočki. Pojasnjeni so odnosi med vodilnimi izobraženci tedanje Ljubljane vključno z Nodierjem, Knauerjem, Vodnikom in Žigo Zoisom. Nakazane so njihove povezave z učenjaki v prestolnici, tako nekdanji dunajski z Jurijem Vego, kot novi pariški z Lalandom, Laplacom, Lagrangom ali Biotom. Kot pomemben vir podatkov za Gunzova in Kersnikova ljubljanska dejanja in nehanja sta raziskani njuni matematični knjigi in Kersnikove seizmološke meritve, čeravno sta za te objave poskrbela komaj po Napoleonovem padcu.

Posebna pozornost je posvečena novomeški, goriški, tržaški, koprski in zadrski šoli, ki so pod Napoleonom na hitro prešle iz rok redovnikov piaristov oziroma frančiškanov v laične učilnice. Raziskana je usoda Napoleonove prirodoslovne dediščine na naših tleh s presenetljivim zaključkom, da restavracija skorajda sploh ni prinesla sprememb, saj so Napoleonovi ljubljanski profesorji eksaktnih ved obdržali svoje katedre tudi pod Metternichom. Meso sta postala posrečena, ne ravno revolucionarna stiha Gunzovega učenca, Jovana Vesela Koseskega: »Spremembe so le kvari, malok'tera obvelja«.

Zoisov krog je ključen za razumevanje ilirskih izobražencev Napoleonove dobe. Zoisova zbirka mineralov je primerjana s Kersnikovo licejsko. Pozorno so pregledani vsi popisi Zoisove knjižnice. Njegovo matematično-naravoslovno branje je primerjano z Valvasorjevim, Erbergovim, Turjačanovim, licejskim, in drugimi knjižnicami tedanje dobe. Dokazan je Gruberjev učiteljski vpliv na Zoisovo izbiro matematičnih knjig o Boškovićevem, Franklinovem, pa tudi Newtonovem nauku. Pri nabavi knjig o njih se kaže vpliv sprva pristnega prijatelja Hacqueta, ki je moral vplivati tudi na naročanje številnih Zoisovih znanstvenih revij. Vodnikovo sodelovanje z Zoisom se zrcali v Zoisovi literaturi o srbsko in drugače pisanih začetnih računskih učbenikih, ki so Zoisa in Vodnika vodile pri kovanju slovenskega matematičnega izrazoslovja. Prvič poleg znanega prodajnega Kornovega NUKovega kataloga Zoisovih knjig uporabljamo tudi zgodnejšega Kopitarjevega (1803) na zvečine nevezanih listih, ki ga hrani ARS. Prvi v zgodovinopisju smo podrobno preučili Zoisovo raziskovanje in dokazali, da je Zois objavil eno najpomembnejših znanstveno podkovanih razprav tistih let. Podlago za svoja učena snovanja je seveda našel v domači knjižnici, v katero je vključil tudi številne sodobne znanstvene časopise. Opisujemo do sedaj le po naslovu znan graški zaključni izpit Karla Zoisa, mlajšega brata bolj slavnega Žige. Skušamo ugotoviti starost in pot dokumenta v nekdanjo ljubljansko licejsko knjižnico in obenem pojasniti njegovo odsotnost v Žigovih katalogih in celo v popisu kranjskih piscev Jožefa Kalasanca Erberga. Kljub pomanjkljivim podatkom v naslovnici Karlovega dela naštejemo njegove graške profesorje. Vsebina končnega izpita nam kljub svoji matematično-tehnični naravnanosti služi kot podlaga Karlovih poznejših zanimanj.

--romanm (pogovor) 15:04, 4. april 2010 (CEST)