Pogovor:Leto

Besslovo (leto)

Zanimivo. Zakaj Primož potem rečemo Besselova funkcija in ne Besslova?

To vprašanje sem našel šele po kakšne pol leta. Odgovorim lahko le, da je tudi funkcija Besslova [béslova] in ne Besselova. Pravilo najdemo v razdelku »Neobstojni samoglasniki«, paragrafi 705-745, str. 89 v pravilskem delu pravopisa. --Peterlin 13:50, 13 dec 2004 (CET)

Leta pred našim štetjem

Del pogovora prestavljen iz uporabniškega pogovora.

Dovoli mi eno precej preprosto atomistično vprašanje? Kako se pravzaprav 'pravilno' (privzeto) v slovenščini pišejo leta pred našim štetjem?. Vem, da ponavadi okrajšano - vendar kako? Tukaj imamo privzeto npr. leto 326 pr. n. š. - torej pr[pika][presledek]n[pika][presledek]š[pika]. Nekateri uporabniki uporabljajo tudi zapis 326 pr. n. št. Potrebno je mogoče tudi pri tem upoštevati možnosti same Wikipedije. Angleži so odvrgli pisanje pik in namesto 326 B.C. zapišejo 326 BC. Ali je torej zapis {pr. n. š.} v redu - ali bi res moralo biti kako drugače. --XJam 16:33, 23 jul 2004 (CEST)

Piše se s presledkom in krajša se "pr. n. št.". Primer iz Slovenskega pravopisa (2001) pri razlagi besede štétje:

leta 10 pred našim štetjem <l. 10 pr. n. št.>

Torej ne "pr. n. š." in niti ne "pr.n.št.". --romanm 00:29, 3 avg 2004 (CEST)

Če je temu tako, je potem 'hudo' narobe - ker je potrebno vse letnice pred našim štetjem v Wikipediji popraviti. Jaz tega ne bi počel. Ali res ne moremo najti odgovarjajoče rešitve? Zakaj le so tako vstavili v Slovenski pravopis, če pa drugje drugače uporabljajo? --XJam 00:35, 3 avg 2004 (CEST)

Jemlji to kot izziv, da bomo končno prisiljeni skupaj sklamfati in pognati robota. Čez vikend bom malo poeksperimentiral; to bo še kar zanimivo delo. --romanm 09:27, 3 avg 2004 (CEST)

Ja, te razumem glede izziva. Vendar za kakšno ceno in v kakšnem smislu? Po Pravopisu je seveda vsekakor to potrebno postoriti. Dovoli mi le, da predstavim svoje stališče glede tega - podobno kot je zapisal Primož glede UNIX-a®. Sicer ne vem, če mi bo uspelo tako kot njemu. No, pa vseeno.

Ko sem to zadevo vnašal v Wikipedijo, sem se držal dveh zgoraj/spodaj navedenih virov, ki sta se mi zdela dokaj smiselna, saj sta oba zanimiva in ju ljudje prav gotovo velikokrat vzamejo v roke - verjetno ne tudi samo v zabavo. Prav je, da je v novem Slovenskem pravopisu zapisano glede zapisovanja let pred našim štetjem ali pač pred oziroma v kateremkoli štetju. Sam novega Pravopisa na žalost še nimam. Sem pogledal v njegovega predhodnika (1962), pa nisem o tem našel nič. Pri besedi štetje ima ta inačica zapisano le leta tisoč po našem štetju - brez okrajšav. Zgleda da so tvorci novega pravopisa to 'pomanjkljivost' uvideli in pač dodali kar je bilo potrebnega. Tudi enkratni SSKJ po vsej verjetnosti nima nobenega zgleda. V redu. Prav zaradi 'negativnih let' se mi zdi najbolj domiselna praksa starodavnih Majev s svojim koledarjem dolgega štetja. Kolikor poznam raznorazne kulture in civilizacije, se mi zdi, da so oni edini, ki so čas 'tretirali' kot 'periodičen' pojav, zato so začetek svojega štetja označili z oznako (seveda v svoji pisavi) [0,0,0,0,0] (v naši pisavi 11. avgust 3114 pr. n. š./št. - seveda odvisno od sodobne 'interpretacije' (GMT korelacija, ...) majevskih zapisov), konec pa z oznakama [13,0,0,0,0] (21. december 2012) ali spet z enakovredno oznako [0,0,0,0,0]. Saj, pravzaprav kaj pomeni »naše štetje«? Menda se nanaša na Jezusa Kristusa (Jošue iz Nazareta), za katerega niso natančno ugotovili kdaj se je rodil - seveda tudi ne ali je v resnici sploh živel. Naredili so menda ravno obratno. V kasnejšem času 5-10 let so določili začetek tega našega štetja in šele mnogo kasneje ugotavljali kdaj v tem štetju se je Jošua sploh rodil. Res umetelno.

V takšnih 'nelagodnih' 'situacijah', kot je sedaj (ker imamo vsepovsod nepravilno po Pravopisu (2001)), je zmeraj prišla prav dobra C-jevska navada definiranja v zaglavju, kakor kaže zgled:

#DEFINE dIMEKRENGANACINASTETJA "pr. n. št."

in že je zmogel program razumeti novo definicijo znakovnega niza. Verjetno si Roman mislil z robotom na nekaj takšnega. Ostaja tudi vprašanje ali le spremeniti vse obstoječe nize {pnš, pr.n.št., pr. n. š., p.n.št., pr.Kr., pr. Kr., ...} ali jih tudi preusmeriti, ker so se seveda 'pretihotapili' tudi v povezave interwiki? Če nam Pravopis po novem ukazuje, se seveda moramo tega držati - četudi je sistem štetja let na majavi osnovi. Upam, da v novi različici čez x let, ne bo spet kaj spremenjenega, ker bo do takrat tudi slovenska Wikipedija zelo narasla. Ja, pa tudi roboti bodo do takrat že bliže androidom. Lep pozdrav. --XJam 12:17, 5 avg 2004 (CEST)

RE: Leta pred našim štetjem

Zanimivo vprašanje!

Nisem o tem še razmišljal, a bom pogledal literaturo.

Jaz osebno uporabljam pr.n.š.; torej brez presledka.

Isto se včasih uporablja tudi pr. Kr. (pred Kristusom ala B.C.).

LP, Klemen

V redu. Ker trenutno uporabljamo zapis 326 pr. n. š. bomo morali, če se drugače dogovorimo, vse kar je do sedaj napisanega o letih, desetletjih, stoletjih in tisočletjih pred našim štetjem spremeniti. Osebno predlagam, da ostane takšen zapis - edino, če je res nemogoč. Takšen zapis imata npr. Leksikon CZ in Kronika človeštva MK.

RE: RE: Leta pred našim štetjem

Ok, sem pregledal učbenik za srednje šole in tam uporabljajo samo pr.Kr..

To je danes malce nenavaden zapis in ne vem zakaj so ga izbrali za srednješolski učbenik. Ali bi vseeno lahko uporabljali zapis kot do sedaj (npr. 326 pr. n. š.) ali moramo vse spremeniti - ker se je tega kar nekaj nabralo. Edino posamezna leta pred našim štetjem še nimajo svojih člankov. Pa tudi zgornji dve publikaciji sta zelo znani, Leksikon je stalno posodabljan, Kronika človeštva pa je izšla nedavno. Oxfordova enciklopedija uporablja pr.n.š. brez presledkov. --XJam 17:29, 28 jul 2004 (CEST)

Torej, naj bo potem pr. n. št. (s presledki) uradni zapis te enciklopedije.

LP; --Klemen Kocjancic 19:22, 28 jul 2004 (CEST)

Pr. n. š. misliš, ne. Ne št. [XJam]