Pogovor:ISO 216

A0

Ali kdo morda ve zakaj ravno meri 841×1189 pri formatu A0 - ali pač druge mere pri drugih Ax formatih? To, da je ploščina A0 enaka 1 m², je jasno. --xJaM 19:04, 1 december 2006 (CET)

Eh, tretji stavek članka: Papir v zaporedju A ima razmerje stranic 1:√2 zaokroženo na najbližji milimeter. Zakaj pa ravno to razmerje? Zato, da se lepo podvaja oz. razpolavlja. --Andrejj 20:45, 1 december 2006 (CET)

Ja, to razumem. Morda nisem dobro vprašal. Zakaj ravno, recimo, mera 841, in ne, recimo, 842 ali 428 ipd? --xJaM 21:10, 1 december 2006 (CET)

Prelaga se po krajši stranici, veča pa po daljši. ASAT . --Domen 21:14, 1 december 2006 (CET)

Morda so imeli na tedanjem 'uradu' norm DIN kakšno mizo po dolžini enako 1189, pa je kakšen uradnik inženir izbral pač takšno vrednost - čeprav morda za Nemce prehud 'greh'. Adams bi verjetno izbral kakšno drugo. Menda je na ta način lastnik Microsofta pridelal 5,25 palčno disketo prek velikosti namizne papirne serviete, če se prav spomnim. --xJaM 21:19, 1 december 2006 (CET)

Razmerje je določeno z zahtevo, da s podvajanjem dobiš naslednji večji format oziroma z razpolavljanjem manjšega (izpeljava tega dejstva je elementarna). In če za izhodiščno ploščino A₀ vzamemo natančno 1m² dobiš omenjene številke. Torej, številke so izpeljane, ne (naključno) izbrane.--Andrejj 21:31, 1 december 2006 (CET)

Ja, imaš prav. Če je ploščina 1 m², je daljša stranica a lahko enaka le:

$a=1^{1 \over 2}\cdot 2^{1 \over 4}\approx 1,189\ \mathrm {m}$. Tako pa ja. --xJaM 22:59, 1 december 2006 (CET)

Bi moral verjetno raje vprašati: zakaj ravno 1 m² in ne npr. 3,14 m². Potem:

$a=3,14^{1 \over 2}\cdot 2^{1 \over 4}\approx 2,707\ \mathrm {m} \,\!,$

in bi bila tako 'A1' in 'A2' velika 1490×1054 ter 1054×745. Takšne formate imajo mogoče na Marsu. Čudna je ta izbira 1 m², he, he. Pri daljši stranici a 1 m², bi bila ploščina jasno le $2^{-1/2}\approx 0,707\ \mathrm {m} ^{2}$. --xJaM 23:17, 1 december 2006 (CET)