Pogovor:Džamija v Logu pod Mangartom

Neavtorizirane fotografije mošeje v Logu

Kako je s podpisovanjem slik, glede na to, da imajo svojega lastnika in niso v prosti uporabi, kot piše pod njimi? Kolikor vem, jih je objavil Vinko Avsenak kot prilogo k debati na forumu soške fronte, na stran bosnjaci.net pa jih je prenesel Ahmed Pašić ter pri tem pozabil napisati vir (domovi domačinov?!).

Objava fotografij je brez privolitve lastnika vprašljiva, ne glede na verjetnost, da je pravi avtor umrl že pred letom 1937 in naj bi zato bile slike v prosti uporabi.

Aprila 2007, ko je stran urejena, je bilo dosti več znanega o džamiji, kot je v članku zapisano. Le po virih je treba pobrskati. Priporočam 4. številko revije Na fronti, ki ga občasno izdaja Društvo soška fronta in Nove Gorice.

Yurko 3 20:57, 3. julij 2007 (CEST)

Pozdravljen, Uporabnik:Janezdrilc naletel sem na stran Džamija v Logu pod Mangartom, kjer zagledam štiri fotografije mošeje, ki naj bi bile v javni lasti, čeprav zagotovo vem, da njihovi lastniki niso dovolili objave, saj o tem sploh niso bili vprašani.

Povezava: Mošeja v Logu pod Mangartom

Yurko 3 11:54, 4. julij 2007 (CEST)

Če so slike starejše od 70 let je gotovo javna last. lp,--Miha 12:58, 4. julij 2007 (CEST)

Ne bo držalo. Če je avtor fotografije umrl pred več kot 70 leti, so. Glede na to, da je bila ta meja včasih 50 let, in da si slik, ki so že javna last, retrogradno ni mogoče lastiti, domnevam, da je v resnici meja 29. april 1945. Leta 1995 je namreč začel veljati novi Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ki je mejo dvignil na 70 let. Zapuščina padlih v drugi svetovni vojni je torej PMSM danes javna last. Bolje bo pa vedel kak pravnik. --romanm (pogovor) 16:18, 4. julij 2007 (CEST)

Če prav razumem, so vse dovolj stare fotografije javna last, ne glede na trenutnega lastnika originala. To v praksi pomeni, da bi lahko, recimo, šel po Rembrandtovo sliko v muzej in jo obesil na svoj zid, saj je dovolj stara, mar ne? Kako se licenca sklada z voljo lastnika, ki ne dovoli objave oz. jo dovoli le v določenem obsegu v dotočno določenih medijih? A lahko zaradi starosti slike spregledamo voljo in objavljamo po lastni želji? Me prav zanima, kaj bi na to porekli v vojnem muzeju na Dunaju oz. v Budimpešti, saj so zelo alergični na nepodpisovanje vira. Yurko 3 21:42, 4. julij 2007 (CEST)

Ne razumeš prav, to je primerljivo kvečjemu s fotografiranjem Rrembrandta, ne z odtujitvijo. Vir za fotografije je sicer naveden, očitno pa ni jasno kako so zašle na splet, če so (v edinem primerku?) pri zasebnem lastniku.

Vsekakor pa, če (oziroma ko) se ugotovi, da slika nima poštimane licence, jo odstranimo.--Andrejj 22:40, 4. julij 2007 (CEST)

Hm, tudi Mladina ima fotografijo. --Andrejj 22:52, 4. julij 2007 (CEST)

OK, smo bliže cilju. Fotografiram Rembrandta, kar pomeni, da je fotografija moja last, od lastnika originala pa je odvisno, če mi jo je dovolil fotografirati in za kakšne namene. Se pravi, da nimam polnih avtorskih pravic, ampak le omejene, ne glede na to, da sem avtor posnetka jaz. Če to sliko objavim na spletu, sem jo objavil z nekim namenom in ne zato, da bi jo drugi kopirali in pisali vir, saj jim nisem dal dovoljenja. Kako si prišle slike na splet, sem napisal že v prvem prispevku. Vem, da lastniki niso najbolj navdušeni s poobjavo fotografij drugje, saj so bile objavljene namensko in brez ustreznih (ustnih ali pisnih) dovoljenj za nadaljnjo distribucijo. Mladina ima fotografijo, ker se sklicuje na (bivši) portal Soška fronta. Originalna stran je tukaj. Yurko 3 12:49, 5. julij 2007 (CEST)

Kolikor jaz tolmačim dovoljenja, so vsa dela, ki so stara vsaj 70 let, javna last. Če fotografiramo Rembrandta, je to reprodukcija slike, ki je starejša od 70 let in je zato javna last. Slika kot material (platno in okvir) je last trenutnega lastnika, vsebina pa je javna last, ki se jo sme razmnoževati in širiti. --Janezdrilc 18:02, 8. julij 2007 (CEST)

Ni dovolj, da so dela starejša od 70 let, tudi avtor mora biti že 70 let mrtev. Oz. v prehodnem obdobju, ko so pravice reprodukcije že prešle v javno last, mrtev pred 29. aprilom 1945. Na dan 29. april 1995, ko je začel veljati zgoraj omenjeni zakon, je bil namreč avtor mrtev 50 let, kar je bilo po stari zakonodaji dovolj. --romanm (pogovor) 19:01, 8. julij 2007 (CEST)

Izgleda, da je res tako. Kot vidim v predlogi commons:Template:PD-old mora res preteči še 70 let po smrti avtorja. Samo... koliko slik je, ko se mogoče datum še ve, avtor pa ne. Ali za slike od džamije kdo ve, kdo je avtor? --Janezdrilc 22:44, 8. julij 2007 (CEST)

Na portalu piše med drugim: Foto: Vojni arhiv Dunaj!? --Andrejj 07:54, 9. julij 2007 (CEST)

Samo pripomba: to s 70 oziroma 50 leti po smrti avtorja drži, vendar imajo lastniki takšnih del (muzeji, galerije, arhivi...) še dodatno zaščito. Obiskovalcem fotografiranje namreč prepovedujejo, dovolijo jo le svojim fotografom in po evropski zakonodaji so te fotografije avtorsko delo, ki je na novo zaščiteno. Original je torej v PD, ampak fotografija je zaščitena kot avtorsko delo fotografa XY. Zato lahko npr. arhivi in galerije reprodukcije za objavo drago zaračunavajo.

Na WP to ignoriramo in se zaenkrat tolažimo z interpretacijo, da za nas velja ameriška zakonodaja, ki je to politiko spremenila s sodbo Corel vs. Bridgeman. Sodišče je takrat odločilo, da fotografija dvodimenzionalnega umetniškega dela ni dovolj ustvarjalna, da bi uživala zaščito. Zato so po tej odločitvi vse reprodukcije del, ki so v javni lasti, tudi v PD.

Takšnih težav pa ni pri besedilih, ki so večinoma v več izvodih, in jih je zato po poteku zaščite mogoče zlahka reproducirati. --IP 213 09:36, 9. julij 2007 (CEST)

Zastarela vsebina

Vsebina članka je zastarela, saj več ne ustreza dognanjem, ki jih je najbolje povzel Ahmed Pašić na svojem blogu. Yurko 3 21:30, 18. november 2009 (CET)