Podredje je zveza dveh stavkov večstavčne povedi, ki sta povezana podredno; en stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik). Odvisni stavek opravlja vlogo stavčnega člena. Po njem se vprašamo z ustrezno vprašalnico in nadrednim stavkom (primer: Odšel je, ker je bilo že pozno.Zakaj je odšel?).

Med odvisnim in glavnim stavkom brez izjeme zapisujemo vejico.

Vrste odvisnikov uredi

Vrsta odvisnika Stavčni člen, iz katerega izhaja Vprašalnice Primer (odvisnik je napisan ležeče)
Časovni prislovno določilo časa kdaj, od/do kdaj ... Obišči nas, ko boš imel čas.
Dopustni - kljub čemu Čeprav ga je hudo bolela glava, je odšel v šolo.
Krajevni prislovno določilo kraja kam, kod, kje, od/do kod ... Pojdi, kamor želiš.
Načinovni prislovno določilo načina kako Odšel je, ne da bi se poslovil.
Namerni - čemu, s katerim namenom Vzkliknila je, da bi opozorila na nevarnost.
Osebkov osebek kdo, kaj Naj se zgodi, kar se hoče.
Pogojni - pod katerim pogojem Žarnica sveti, če je električni krog sklenjen.
Povedkov povedek Ščuka je v vodi, kar je volk v gozdu.
Predmetni predmet koga, česa, komu, čemu, kaj, o/po/pri/ob/v/na kom, o/po/pri/ob/v/na čem,

s/z/nad/pod/pred/za/med kom, s/z/nad/pod/pred/za/med čim

Želim si, da bi čim prej odšli domov.
Prilastkov prilastek kakšen, kateri, čigav Ne maram oseb, ki so sebične.
Vzročni prislovno določilo vzroka zakaj Težko hodim, ker me boli gleženj.

Glej tudi uredi