Podmornice razreda Akula

Razred Akula (rusko Проект 941 Акула, Projekt 941 Akulamorski pes) je bil razred šestih strateških jedrskih podmornic sovjetske in ruske vojne mornarice, ki so prišle v uporabo v 80. letih 20. stoletja. Z izpodrivom 48.000 t (potopljena) so bile daleč največje podmornice v zgodovini. Vsaka je bila oborožena z 20 podmorniškimi balističnimi raketami R-39 (RSM-52), ki so imele doseg okrog 8300 km in so lahko nosile do deset jedrskih bojnih glav moči 100–200 kt. Podmornice razreda Ohio ameriške vojne mornarice so po dimenzijah manjše, vendar imajo večjo nosilnost raket, in sicer 24.

Razred Akula
Podmornica razreda Akula
Podmornica razreda Akula med plovbo
Podmornica razreda Akula med plovbo
Pregled razreda
Ime: Razred Akula
Ladjedelnica: Sevmaš, konstruiranje Rubin
Uporabniki:
Predhodni: Delfin
Naslednji: Borej
Podrazredi: Projekt 941U
Gradnja: 1976–1986
V uporabi: 1981–2023
V službi: 12. december 1981
Načrtovane ladje: 8
Izdelane ladje: 6
Preklicane ladje: 2
Upokojene ladje: 6
Razrezane ladje: 3
Splošne značilnosti
Tip: Strateška jedrska podmornica
Izpodriv:
  • 23.200–24.500 t na površini
  • 33.800–48.000 t potopljena
Dolžina: 175 m
Širina: 23 m
Ugrez: 12 m
Pogon:
Hitrost:
  • 22,22 vozla (41,15 km/h) na površini
  • 27 vozlov (50 km/h) potopljena
Avtonomna plovba: 120+ dni potopljena
Testna globina: 400 m
Maksimalna posadka: 163 (52 častnikov)
Senzorji in
procesni sistemi:
  • MRKP-58 Radijan radarski sistem
  • MGK-540 Skat-3 sonarski sistem
  • MG-59 Arfa sistem za odkrivanje min
  • Omnibus bojni sistem za nadzor informacij
  • MVU-132 Simfonija in Tobol-941 navigacijska kompleksa
  • Molnija-L1 komunikacijski sistem
Oborožitev:

Zgodovina

uredi

Razred so začeli konstruirati v konstruktorskem biroju Rubin decembra 1972 pod vodstvom glavnega konstruktorja Sergeja Kovaljova (ru). Velikost podmornic je bila pogojena z dimenzijami balistične rakete R-39. Te z dolžino 16,1 m in težo 84 t veljajo za najdaljše in najtežje podmorniške balistične rakete v zgodovini. Njihova velikost je posledica sovjetskih ciljev razviti balistično raketo, ki bi imela doseg, primerljiv z ameriško raketo Trident. Za izdelavo podmornic je bila v ladjedelnici Sevmaš zgrajena nova delavnica št. 55, ki je v Guinessovi knjigi rekordov zapisana kot največja stavba na svetu.[1]

Za razred je bil značilen okrepljen stolp, ki je namenjen lažjemu preboju ledenega pokrova. Takšen dizajn je podmornicam omogočal prihod na površino tudi v primeru 2,0–2,5 m debelega ledu (pozimi je led na Arktičnem oceanu debel 1,2–2,0 m, na nekaterih mestih tudi do 2,5 m). Uporaba strateških jedrskih podmornic na Arktiki odraža sovjetsko zavedanje iz začetka 1970-ih let, da so njihove podmornice tako glasne, da jih Natove jurišne jedrske podmornice enostavno najdejo in jim onemogočajo patruljiranje v Atlantiku. Tega se je Sovjetska zveza začela zavedati po razkritjih svojega vohuna v Ameriški vojni mornarici Johna Anthonyja Walkerja, ki je z Jerryjem Whitworthom in sodelavci zanje vohunil v letih 1968–1985 ter bil pozneje opisan kot »najbolj škodljiv sovjetski vohunski krog v zgodovini«.[2] Kot odgovor je sovjetska vojna mornarica razvila obrambno doktrino bastijona, po kateri strateške jedrske podmornice plujejo po določenem območju (Barentsovo morje in Ohotsko morje), ki ga pred nasprotnikovimi jurišnimi jedrskimi podmornicami branijo vse razpoložljiva sredstva – jurišne podmornice, protipodmorniške ladje, letala, helikopterji, sonarji na morskem dnu, sateliti in podobno.

Razred Akula so nasledile podmornice razreda Borej, ki so manjše, vendar pa so, odkar je upokojena še zadnja podmornica razreda Akula, kljub temu največje podmornice v uporabi.

2. junija 2023 je bila v Severni floti upokojena še zadnja podmornica v razredu, Dmitrij Donskoj. Ta je bila med letoma 1991 in 2002 nadgrajena na standard 941U in je tako lahko izstreljevala balistične rakete R-30 Bulava.[3][4]

Enote

uredi
Razred Akula – ključni datumi
Številka Ime Gredelj položen Splavljena Predana Flota Stanje
TK-208 Dmitrij Donskoj 30. junij 1976 27. september 1979 23. december 1981 Severna flota Upokojena 2. junija 2023[5][6][7][8]
TK-202 22. april 1978 23. september 1982 28. december 1983 Upokojena junija 1999, razrezana s finančno pomočjo ZDA
TK-12 Simbirsk 19. april 1980 17. december 1983 26. december 1984 Upokojena 1996, razrezana 2006–2008
TK-13 23. februar 1982 30. april 1985 26. december 1985 Upokojena 1997, razrezana 2007–2009[9]
TK-17 Arhangelsk 9. avgust 1983 12. december 1986 15. december 1987 Upokojena 2006 ali 2013[10]
TK-20 Severstal 27. avgust 1985 11. april 1989 19. december 1989 Upokojena 2004 ali 2013[10]
TK-210 1986 Nedokončana, razrezana

Sklici

uredi
  1. »Kursk recovery may salvage Russian shipyard, too«. csmonitor.com (v angleščini). 3. avgust 2001. Pridobljeno 17. marca 2021.
  2. »IN SHORT: NONFICTION«. nytimes.com (v angleščini). 4. januar 1987. Pridobljeno 17. marca 2021.
  3. »Nuclear-powered ballistic missile submarines Project 941 Akula")«. russianships.info (v angleščini). Pridobljeno 17. marca 2021.
  4. »К-208«. deepstorm.ru (v ruščini). Pridobljeno 23. marca 2021.
  5. »Russia's Akula-class sub Dmitry Donskoi decommissioned due to spent nuclear core — source«. TASS. Pridobljeno 2. junija 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  6. »Look who's coming; world's largest submarine en route south«. Arhivirano iz spletišča dne 13. junija 2017. Pridobljeno 13. julija 2017.
  7. »"Дмитрий Донской" прибыл в Североморск«. 27. maj 2017. Arhivirano iz spletišča dne 16. julija 2017. Pridobljeno 13. julija 2017.
  8. »25.02.10 "Булаву" впервые испытают на АПЛ проекта "Борей" - Военный паритет«. Militaryparitet.com. Arhivirano iz spletišča dne 6. februarja 2013. Pridobljeno 22. julija 2012.
  9. Text: Trude Pettersen (4. junij 2009). »One sub out, another one in«. BarentsObserver. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2012. Pridobljeno 14. avgusta 2011.
  10. 10,0 10,1 »Тяжелые ракетные подводные крейсера«. russianships.info (v ruščini). Pridobljeno 4. januarja 2023.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi