Perovo, Grosuplje
Perôvo je nekdanje naselje, danes pa del mesta Grosuplje v istoimenski občini.
Perovo | |
|---|---|
 | |
  Perovo Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°58′16.19″N 14°39′35.92″E / 45.9711639°N 14.6599778°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Grosuplje |
| Nadm. višina | 360 m |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1290 Grosuplje |
| Zemljevidi | |
Leži na vzpetini nad avtocesto Ljubljana–Višnja Gora na križišču cest proti Polici in proti Zgornji Slivnici. K Perovemu spada tudi nižje ležeči zaselek Potok ob potoku Breg, ki priteka iz Črne doline in se izliva v Stari breg oziroma Grosupeljščico.[1] Okolica je urejena v terase z obdelanimi travniki in polji.
Skozi današnje Perovo je potekala starorimska cesta in v njem so odkrili številne izkopanine, vključno z bronasto sekiro. Gospodarstvo vasi je temeljilo na kmetijstvu, še posebej poljedelstvu in živinoreji. Leta 1910 so v vas napeljali vodovod iz Črne doline. Območje blizu mostu, ki je prečkal Breg, so prebivalci uporabljali kot pralnico. Med drugo svetovno vojno je 3. januarja 1942 vas požgala italijanska vojska v boju s partizani; tedaj padlemu borcu je posvečeno spominsko znamenje na vrhu vasi.[2] Kot samostojno naselje je Perovo prenehalo obstajati leta 1971, ko so ga priključili Grosuplju.[3][4]
Sklici
uredi- ↑ Meze, Drago (1980). »Poplavna področja v Grosupeljski kotlini« (PDF). Geografski zbornik. Zv. 20.
- ↑ Savnik, Roman (1971). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 142.
- ↑ Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990. Beograd: Savezni zavod za statistiku. str. 40, 75.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.