Periferna arterijska bolezen

Periferna arterijska bolezen (PAD) je zožitev arterij, ki ožiljajo druge dele telesa, kot pa srce ali možgane.[1] Kadar do zožitve pride v srcu, gre za  koronarno arterijsko bolezen, pri možganih pa za cerebrovaskularno bolezen. Periferne arterijske bolezni najpogosteje vpliva na noge, prizadete pa so lahko tudi druge arterije.[2] Klasični simptom je bolečina v nogah pri hoji, ki poneha s počitkom, kaže pa se kot občasno šepanje.[3] Na prizadeti nogi je opaziti druge simptome, med drugim razjede kože, modrikasto kožo, hladno kožo, ali slabo rast nohtov in dlake.[4] Zapleti so lahko okužba ali odmiranje tkiva, kar lahko zahteva amputacijo, koronarna arterijska bolezen, ali kap.[2] Do 50 % primerov PAD je brez simptomov.[3]

Periferna arterijska bolezen
Sopomenkeperiferno vaskularno obolenje (PVD), periferno obstruktivno obolenje arterij, periferna obliterativna arteriopatija, periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOB)
Arterial ulcer peripheral vascular disease.jpg
Razjeda zaradi insuficience arterije pri osebi z resnim obolenjem perfiernih arterij
Specialnostvaskularna kirurgija uredi v wikpodatkih
Simptomiintermittent claudication uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10I73.9
MKB-9443.9
DiseasesDB31142
MedlinePlus000170
eMedicinemed/391 emerg/862
MeSHD016491

Glavni dejavnik tveganja je kajenje cigaret.[2] Drugi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, visok krvni holesterol.[5] Osnovni mehanizem je običajno ateroskleroza.[6] Vzrok je lahko tudi arterijski krč.[1] PAD se običajno diagnosticira kot razmerje gleženj-roka  (ABI) manj kot 0.90 - ABI je  sistolični krvni tlak na gležnju, deljeno s sistoličnim krvnim tlakom roke.[7] Lahko se tudi opravi  Obojestranska ultrasonografija in angiografija.[8] Angiografija je natančnejša in omogoča hkratno zdravljenje, je pa povezana z večjimi tveganji.[7]

Ni jasno, ali presejalni pregledi bolezni koristijo, saj te možnosti še niso rezno raziskali.[9][10] Pri ljudeh z občasnim šepanjem zaradi PAD, je odpoved kajenju in dejavnostna terapija pod nadzorom izboljšala rezultate.[11][12] Zdravila, kot so statini, ACE inhibitorji in cilostazol, tudi lahko pomagajo.[12][13] Aspirin bolnikom z blago boleznijo zgleda ne pomaga, vendar ga običajno priporočajo pri resnejših primerih.[14][15] Antikoagulanti, kot je varfarin, tipično niso koristni.[16] Postopki za zdravljenje bolezni so med drugim cepljenje obvoda, angioplastika in aterektomija.[17]

V letu 2010 približno po svetu okoli 202 milijona ljudi imelo PAD..[5] V razvitem svetu prizadene približno 5,3 % ljudi v starosti 45 do 50 let in 18,6 % v starosti 85 do 90 let.[5] V državah v razvoju prizadene 4,6 % ljudi v starosti med 45 do 50 in 15 % ljudi v starosti med 85 in 90.[5] V razvitem svetu PAD je enako pogost pri moških in pri ženskah,  v državah v razvoju pa so ženske bolj pogosto prizadete.[5] V letu 2013 je PAD povzročila 41,000 smrti (16,000 leta 1990).[18]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 "What Is Peripheral Vascular Disease?" (PDF). https://www.heart.org. 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2015-04-12. Pridobljeno dne 26 February 2015. Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  2. 2,0 2,1 2,2 "What Is Peripheral Arterial Disease?". http://www.nhlbi.nih.gov/. August 2, 2011. Pridobljeno dne 25 February 2015. Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  3. 3,0 3,1 Violi, F; Basili, S; Berger, JS; Hiatt, WR (2012). "Antiplatelet therapy in peripheral artery disease". Handbook of experimental pharmacology. No. 210. str. 547–63. doi:10.1007/978-3-642-29423-5_22. PMID 22918746.
  4. "What Are the Signs and Symptoms of Peripheral Arterial Disease?". http://www.nhlbi.nih.gov/. August 2, 2011. Pridobljeno dne 26 February 2015. Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Fowkes, FG; Rudan, D; Rudan, I; Aboyans, V; Denenberg, JO; McDermott, MM; Norman, PE; Sampson, UK; Williams, LJ (19 October 2013). "Comparison of global estimates of prevalence and risk factors for peripheral artery disease in 2000 and 2010: a systematic review and analysis". Lancet. Vol. 382 no. 9901. str. 1329–40. doi:10.1016/s0140-6736(13)61249-0. PMID 23915883.
  6. "What Causes Peripheral Arterial Disease?". http://www.nhlbi.nih.gov/. August 2, 2011. Pridobljeno dne 26 February 2015. Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  7. 7,0 7,1 Ruiz-Canela, M; Martínez-González, MA (2014). "Lifestyle and dietary risk factors for peripheral artery disease". Circulation Journal. Vol. 78 no. 3. str. 553–9. doi:10.1253/circj.cj-14-0062. PMID 24492064.
  8. "How Is Peripheral Arterial Disease Diagnosed?". August 2, 2011. Pridobljeno dne 27 March 2015.
  9. Andras, A; Ferket, B (Apr 7, 2014). "Screening for peripheral arterial disease". The Cochrane database of systematic reviews. Vol. 4. str. CD010835. doi:10.1002/14651858.CD010835.pub2. PMID 24711093.
  10. U.S. Preventive Services Task Force (Dec 15, 2014). "Peripheral artery disease screening and cardiovascular disease risk assessment with the ankle-brachial index in adults: recommendation statement". Am Fam Physician. Vol. 90 no. 12. str. 858A–858D. PMID 25591190.
  11. Fokkenrood, HJ; Bendermacher, BL; Lauret, GJ; Willigendael, EM; Prins, MH; Teijink, JA (23 August 2013). "Supervised exercise therapy versus non-supervised exercise therapy for intermittent claudication". The Cochrane database of systematic reviews. Vol. 8. str. CD005263. doi:10.1002/14651858.CD005263.pub3. PMID 23970372.
  12. 12,0 12,1 Hankey, GJ; Norman, PE; Eikelboom, JW (1 February 2006). "Medical treatment of peripheral arterial disease". JAMA. Vol. 295 no. 5. str. 547–53. doi:10.1001/jama.295.5.547. PMID 16449620.
  13. Bedenis, R; Stewart, M; Cleanthis, M; Robless, P; Mikhailidis, DP; Stansby, G (31 October 2014). "Cilostazol for intermittent claudication". The Cochrane database of systematic reviews. Vol. 10. str. CD003748. doi:10.1002/14651858.CD003748.pub4. PMID 25358850.
  14. Lin, JS; Olson, CM; Johnson, ES; Whitlock, EP (3 September 2013). "The ankle-brachial index for peripheral artery disease screening and cardiovascular disease prediction among asymptomatic adults: a systematic evidence review for the U.S. Preventive Services Task Force". Annals of Internal Medicine. Vol. 159 no. 5. str. 333–41. doi:10.7326/0003-4819-159-5-201309030-00007. PMID 24026319.
  15. Poredos, P; Jezovnik, MK (March 2013). "Is aspirin still the drug of choice for management of patients with peripheral arterial disease?". VASA. Zeitschrift für Gefasskrankheiten. Vol. 42 no. 2. str. 88–95. doi:10.1024/0301-1526/a000251. PMID 23485835.
  16. Hauk, L (15 May 2012). "ACCF/AHA update peripheral artery disease management guideline". American family physician. Vol. 85 no. 10. str. 1000–1. PMID 22612053.
  17. "How Is Peripheral Arterial Disease Treated?". http://www.nhlbi.nih.gov. August 2, 2011. Pridobljeno dne 26 February 2015. Zunanja povezava v |website= (pomoč)
  18. GBD 2013 Mortality and Causes of Death, Collaborators (17 December 2014). "Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013". Lancet. Vol. 385 no. 9963. str. 117–71. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. PMC 4340604. PMID 25530442.