Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.

Peričnik
Slap Spodnji Peričnik v poletnem času
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izvirseverozahodno od Koče pri Peričniku, Julijske Alpe
46°26′24.68″N 13°51′11.53″E / 46.4401889°N 13.8532028°E / 46.4401889; 13.8532028
Izlivpotok Bistrica, v bližini Koče pri Peričniku

Znamenitost

uredi

Peričnik je zaščiten kot naravna dediščina[1], saj je bilo v preteklosti kar nekaj idej o izrabi moči njegove vode za pridobivanje električne energije. Slap je pri svojem »rezanju« stene večkrat spreminjal pot. Ob pozornem pogledu na njegov vrh lahko opazimo žlebove v steno. V 30. letih 20. stoletja se je struga nad spodnjim Peričnikom zamašila in nekaj časa je Peričnik tekel kot dvopramenski slap. Danes se to zgodi le ob največjih nalivih. Pod slapom se lahko sprehodimo.

Dostop

uredi

Dostop do spodnjega slapa je lahek, saj se lahko do njega pripeljemo z avtomobilom iz Mojstrane. Tu moramo biti pozorni na odcep ceste proti dolini Vrata in Aljaževemu domu. Po približno treh kilometrih vožnje se pripeljemo do brunarice pod Peričnikom. Tu je tabla uprave Triglavskega narodnega parka s podatki o slapovih. Sledimo stezi in se nahajamo pod spodnjim Peričnikom. Okrog njega se lahko tudi sprehodimo, vendar je priporočena nepremočljiva vetrovka (in čelada). Dostop do zgornjega Peričnika je otežen. Po desnem bregu potoka se dvigne kratka, vendar precej strma pot do drugega, 16 m visokega slapu. Zgornji slap je precej podoben spodnjemu. Tu velja opozoriti, da spust do vrha spodnjega slapu ni varen, saj lahko hitro pademo preko več kot 50 m visoke stene.

Podatki

uredi
Peričnik
 
Peričnik pozimi leta 2016
 
 
Koordinati46°26′22″N 13°53′39″E / 46.43936435°N 13.8941095°E / 46.43936435; 13.8941095
Tipenopramenski
Nadmorska višina795 m (dno)
Skupna višina68 m
Število kaskad2
Najdaljša kaskada52 m
VodotokPeričnik

Peričnik sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji. Govorimo o dveh slapovih: 16 m visokem zgornjem Peričniku in 52 m visokem spodnjem Peričniku. Kadar govorimo o slapu Peričnik, imamo v mislih izrazit curek vode spodnjega slapa, ki teče preko 52 m visoke stene. Če se izpod slapa podamo na nasprotni breg Bistrice ter nekaj deset metrov navzgor po melišču, si lahko ogledamo oba slapova.

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. »Spodnji Peričnik«. DEDI, enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 10. februarja 2018.
  • Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)

Zunanje povezave

uredi