Partizanski pokol v Mariji Reki


Partizanski poboj v Mariji Reki označuje pokol, ki so ga po koncu druge svetovne vojne leta 1945 v Mariji Reki storili Titovi jugoslovanski partizani.

Partizanski pokol v Mariji Reki
LokacijaMarija Reka, Socialistična republika Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija (danes Slovenija)
Datum25. maj 19456. avgust 1945
Žrtve2500 (slovenski in hrvaški civilisti, vojni ujetniki)
StorilciJugoslovanski partizani

Konec julija 1945 so jugoslovanski partizani v Zagorju, Hrastniku, Trbovlju, okolici Žalca, Prebolda in Celja aretirali številne slovenske domačine ter jih odpeljali v Trbovlje v kaznilnico Forti, od tod pa na morišče v Marijo Reko. V Mariji Reki so jih partizani in komunisti ustrelili v glavo in hrbet ter nato njihova trupla zakopali v grobišča, nekaj grobišč pa je bilo pokritih in označenih z gozdnim lesom. Zadnje žrtve so komunisti na tej lokaciji pobili 6. avgusta. V pokolu je bilo pobitih največ slovenskih in hrvaških civilistov ter tudi veliko vojnih ujetnikov.[1] Jugoslovanske komunistične oblasti so prepovedale razpravo o pokolu.

Po osamosvojitvi Slovenije je bila na tej lokaciji leta 1995 postavljena spominska kapela v spomin na žrtve.[2] Oktobra 1994 je svojo pričevanje o pokolu povedal slovenski državljan Miha Plaznik, ki se je rešil tik pred ustrelitvijo in pobegnil partizanom.[3] Svojo zgodbo je povedal tudi Leonu Legvartu, ki je v povojnih pobojih izgubil očeta.[4]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. "Zaveza št. 46". Nova Slovenska Zaveza.
  2. "Spomin na žrtve vojne v Marija Reki". Radio Ognjišče.
  3. "MORDA NISTE VEDELI: Povojni poboji v Mariji Reki". V Fokusu.
  4. "Marija Reka: Zmotna ideja razrednega sovraštva vzela številna življenja". Časnik.