Odpre glavni meni

Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)

Parna lokomotiva št. 3 velja za najstarejšo ohranjeno ozkotirno parno lokomotivo v Sloveniji, zgrajena je bila leta 1892 v tovarni Krauss & Co v Linzu, namensko za ozkotirne lokalne proge Štajerskih deželnih železnic (STmLB), konkretno za progo Poljčane - Slovenske Konjice – Zreče.

parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)
parna lokomotiva št. 3 v Železniškem muzeju v Ljubljani
Tip Parna lokomotiva
Proizvajalec Krauss & Co Linz
Model SKGLB 1 (Meran), SKGLB 2 (Steinz) SKGLB 3 StLB 3 (Gonobitz/Konjice), SKGLB 4 StLB 4 (Heiligengeist/Sv. Duh)
Proizvodnja 1892
Širina tira 760 mm (ozkotirna)
Prenos moči Parni pogon

Lokomotiva št. 3 (Gonobitz/Konjice)Uredi

Parna lokomotiva št. 3 je bila zgrajena leta 1892 v Linzu pod tovarniško številko 2775[1], ta je razvidna tudi na fotografiji, Božo Rustja napačno navaja številko 2774.[2] Lokomotive tega tipa so bile zgrajene le štiri, od njih sta danes ohranjeni samo dve.

ZgodovinaUredi

Parna lokomotiva št. 3, s kasnejšo začasno oznako SHS K3 (Konjice), je vozila po ozkotirni železniški progi Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče od odprtja proge leta 1892 do okoli leta 1930, ko so jo izločili iz prometa in jo zaradi zastarelosti in neuporabnega kotla [3] prodali kot staro železo Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Tam so jo leta 1935 obnovili, zmanjšali premer koles na 610 mm in ji vgradili nov kotel[4], ter z njo premikali vagone do leta 1968. Leto pozneje jo je železnica pridobila z zamenjavo starega železa in poslala v takratne delavnice PPVS v Novi Gorici, kjer so jo v letih 1973-1974 popravili in jo delno restavrirali. Na Dan železničarjev leta 1974[5] so jo postavili kot tehnični spomenik na ljubljansko železniško postajo. V letih 1980-1981 so jo v Šiški ponovno pregledali in konzervirali, ter jo znova postavili na ljubljanski peron, kot prvo slovensko ozkotirno lokomotivo[6] , sedaj pa se nahaja v Železniškem muzeju v Ljubljani. Lokomotiva ni ohranjena v popolnoma izvirni obliki, ker so jo v železarni na Jesenicah rekonstruirali v skladu s svojimi potrebami.[7]

Tehnični podatkiUredi

Oznaka: SKGLB 3 StLB 3 (Gonobitz), SHS K3, O-IV (železarna Jesenice)
Količina: SKGLB 1 StLB 1 (Meran) / SKGLB 2 StLB 2 (Steinz) / SKGLB 3 StLB 3 K3 (Gonobitz/Konjice) / SKGLB 4 StLB 4 (Heiligengeist/Sv. Duh)
Proizvajalec: Krauss & Co Linz
Leto proizvodnje: 1892
Izločitev iz prometa: SHS: 1930
Osna konfiguracija: B n2t
Medosna razdalja: 1.600 mm
Dolžina preko odbojnikov: 5.330 mm
Višina: 3.542 m
Vrsta krmilja: Stephenson[8]
Trdi razvoj koles:
Popoln premer koles:
Najmanjši polmer:
Delavna teža: 9,5 / 8,0 t
Teža trenja:
Osna obremenitev: 6 t
Največja hitrost: 25 km/h
Indicirana moč: 57 / 60 kW
Premer pogonskih koles: 760 (610) mm
Premer koles spredaj: 760 (610) mm
Premer koles zadaj: 760 (610) mm
Število valjev: 2
Premer parnega valja: 225 mm
Omehčava valjev:
Kotlovni pritisk: 12 bar max
Število ogrevalnih cevi:
Površina grila: 0,51 m²
Površina kurjave:
Površina pregrevalnika: 24,10 m²
Površina uparjanja: 129,65 m²
Količina vode: 10,5/12,0 m³
Količina goriva: 2,0 m³
Zračna zavora: redkozračna Hardy[9]


Druge lokomotive tega tipaUredi

Lokomotivi št. 3 Gonobitz (Konjice) in št. 4 Heiligengeist (Sv. Duh - Loče), sta bili dodeljeni na progo Poljčane - Slovenske Konjice. Lokomotivo št. 4 so leta 1918 vrnili v Avstrijo in je tam vozila na progi Kapfenberg - Au - Seewiesen. [10]

 
Nekdanja železniška postaja v Slovenskih Konjicah

ReferenceUredi

  1. Austrian Steam Base
  2. Rustja Karel, Ozkotirna železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, Vleka vlakov, p. 65
  3. Brate Tadej, Zadnje parne lokomotive na Slovenskem
  4. Brate Tadej, Zadnje parne lokomotive na Slovenskem
  5. Brate Tadej, Zadnje parne lokomotive na Slovenskem
  6. Brate Tadej, Zadnje parne lokomotive na Slovenskem
  7. Rustja Karel, Ozkotirna železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, Vleka vlakov, p. 65
  8. Rustja Karel, Ozkotirna železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, Vleka vlakov, p. 65
  9. Rustja Karel, Ozkotirna železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, Vleka vlakov, p. 65
  10. Rustja Karel, Ozkotirna železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče, Vleka vlakov, p. 64

ViriUredi

  • Rustja Karel Ozkotirna železniška proga: Poljčane – Slovenske Konjice - Zreče , Slovenj Gradec, Cerdonis, 2009. (COBISS)
  • Brate Tadej Zadnje parne lokomotive na Slovenskem = The last steam locomotives in Slovenia , Ljubljana, Kmečki glas, 2006. (COBISS)
  • Austrian Steam Base (angleško)

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi