Papež Lucij I.


Sveti Lucij I., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št., Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † 5. marec 254, Rim ( Italija, Rimsko cesarstvo). V Rimskokatoliški cerkvi god 5. marca.

Sveti Lucij I. mučenec
Lucius I.jpg
Papež Lucij I.
Pričetek papeževanja25. junij 253
Konec papeževanja5. marec 254
PredhodnikKornelij
NaslednikŠtefan I.
NasprotnikNovacijan (251- 258)
Zaporedje22. papež
Osebni podatki
Rojenokoli 200 n. št.
Rim
(Italija, Rimsko cesarstvo)
Umrl5. marec 254
Rim (
Italija, Rimsko cesarstvo,)
Etničnost-nacionalnostRimljan
Staršioče Porfirij (Porphyrius)
Svetništvo
God5. marec
Častijo gaRimskokatoliška cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Drugi papeži z imenom Lucij

ŽivljenjepisUredi

Cerkev je vodil od 25. junija 253 do 5. marca 254. Takoj po izvolitvi ga je cesar Trebonij Gal[1] poslal v izgnanstvo; v Rim se je mogel vrniti šele po cesarjevi smrti in izgnanstvo mu je še povečalo ugled. V nasprotju z Novacijanom je podobno kot njegov predhodnik Kornelij zagovarjal milejšo spokorno prakso.[2]

DoločbeUredi

  • Papeža morata vedno spremljati vsaj po dva duhovnika in dva diakona. To je določil verjetno zato, da se ne bi ponovila obrekovanja, ki jih je naperil zoper Kalista Hipolit, ali pa zoper Kornelija Novacijan; morebiti pa tudi zaradi osebne varnosti in večjega zunanjega sijaja.[3]

Smrt in češčenjeUredi

Po Evzebiju je vladal komaj osem mesecev; viri poročajo, da je pretrpel mučeništvo pod Valerijanom [4]in da so ga pokopali v Kalistovih katakombah.[5]Tam lahko vidimo njegov nagrobni kamen z napisom „Lukis”.[6]

OcenaUredi

Viri se strinjajo v tem, da je umrl mučeniške smrti. Na to kaže sovražen odnos takratnih cesarjev do kristjanov kakor tudi izredno kratek čas njegovega vladanja.[7]

ViriUredi

  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po:Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, 2. izdaja).
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.

OpombeUredi

  1. Trebonij Gal (Trebonianus Gallus) je vladal od junija 251 do avgusta 253
  2. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 27.
  3. Ferenc Chobot. A pápák története. str. 45.
  4. cesar Valerijan je vladal od oktobra 253 do 260
  5. F. Chobot. A pápák története. str. 45.
  6. B. Bangha. Katolikus lexikon III. str. 216.
  7. F. Chobot. A pápák története. str. 45.

Zunanje povezaveUredi

Glej tudiUredi

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Kornelij
Rimski škof
Papež

253–254
Naslednik: 
Štefan I.