Papež Benedikt XVI.
Benedikt XVI., rojstno ime Joseph Alois Ratzinger, nemški duhovnik, teolog, pisatelj, kardinal in papež, * 16. april 1927, Marktl am Inn, Bavarska, Nemčija, † 31. december 2022, Vatikan.
Benedikt XVI. | |
---|---|
zaslužni papež | |
![]() Benedikt XVI., 2010 | |
Začetek papeževanja | 19. april 2005 |
Konec papeževanja | 28. februar 2013 |
Predhodnik | Janez Pavel II. |
Naslednik | Frančišek |
Redovi | |
Duhovniško posvečenje | 29. junij 1951 posvečevalec Michael von Faulhaber |
Škofovsko posvečenje | 28. maj 1977 posvečevalec Josef Stangl |
Povzdignjen v kardinala | 27. junij 1977 |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Joseph Aloisius Ratzinger 16. april 1927[1][2][…] Marktl[d], Bavarska, Weimarska republika[4] |
Smrt | 31. december 2022[5][6] (95 let) Vatikan[4] |
Narodnost | nemška |
Vera | Rimskokatoliška |
Starši | Joseph Ratzinger, Sr., Maria Peintner |
Prejšnji položaj |
|
Podpis | ![]() |
Insignije | |
![]() | |
Drugi papeži z imenom Benedikt Catholic-hierarchy.org |

Življenjepis
urediDružina in mladost
urediRatzinger se je rodil kot tretji in najmlajši otrok policista Josepha Ratzingerja, St. in kuharice Marie Peintner. Njegov oče je bil prepričan protinacist. Leta 1937 se je njegov oče upokojil in preselili so se v mesto Traunstein. Ko je 1941 Ratzinger dopolnil 14 let, se je pridružil Hitlerjevi mladini, saj je bila včlanitev obvezna. Zavrnil je vse zadolžitve in se ni udeležil nobenega srečanja. Leta 1943 je bil vpoklican v protizračno obrambo. Ščitili so tovarno BMW blizu Münchna. Nato je bil poslan na pehotno urjenje in premeščen na mejo z Madžarsko. V začetku maja 1945 je dezertiral (kljub grožnji smrtne kazni). Po nemški kapitulaciji je bil zaprt v zavezniškem ujetniškem taborišču, kjer se je udeleževal denacifikacijskih srečanj. V začetku junija 1945 je bil izpuščen.
Čeprav se še vedno pojavljajo v nekaterih medijih nedokazane trditve, da je bil Ratzinger nacist, drugi mediji vendarle trdijo ravno nasprotno. Taka enostranskost bi lahko mejila celo na rasizem, zlasti pri "zaslužnem papežu", ki so ga nasprotniki samo zaradi njegove nemške narodnosti že od samega začetka papeževanja surovo in brez dokazov povezovali z nacizmom,[8] čeprav je bila resnica drugačna. Med šolanjem je sicer moral biti član Hitlerjugenda, vendar je bil tihi oporečnik in je kljub smrtni nevarnosti pobegnil s pomočjo predpostavljenega iz vojske.[9]. Moral je res med Drugo svetovno vojno služiti v nemški vojski, vendar ni nikoli streljal[10]; aprila 1945 je iz nemške vojske kot komaj osemnajstletni vojak pobegnil in so ga zajeli Amerikanci; na svobodo so ga spustili zavezniki že 19. junija istega leta, "ker niso na njem našli nobene krivde".[11]
Cerkvena kariera
urediZ bratom Georgom sta se istočasno vpisala v semenišče in bila 29. junija 1951 posvečena v duhovnika.
Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965).
Papež Pavel VI. ga je 24. marca 1977 imenoval za nadškofa v Münchnu. 28. maja istega leta je prejel škofovsko posvečenje. Bil je prvi škofijski duhovnik, ki mu je bila po osemdesetih letih zaupana pastirska služba v tej veliki bavarski škofiji. Pavel VI. ga je 27. junija 1977 imenoval za kardinala.
Janez Pavel II. ga je 25. novembra 1981 imenoval za prefekta Kongregacije za nauk vere, predsednika Biblične papeške komisije in Papeške mednarodne teološke komisije. 6. novembra 1998 je postal poddekan kardinalskega zbora, 30. novembra 2002 pa je sveti oče potrdil njegovo izvolitev za dekana kardinalskega zbora. Predsedoval je Komisiji za pripravo Katekizma Katoliške Cerkve, ki je bil zaključen po šestih letih dela (1986–92). 10. novembra 1999 je dobil častni doktorat iz prava na rimski univerzi LUMSA. 13. novembra 2000 je postal častni akademik Papeške akademije znanosti.
Pontifikat
urediNa Konklavah 2005 so ga 19. aprila 2005 izvolili za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. 24. aprila je z nedeljsko sveto mašo uradno začel svoj pontifikat. 8. maja je prevzel zadnjo dolžnost kot novi papež – postal je rimski škof.
14. maja 2005 je Benedikt XVI. predčasno, to je pred pretekom petih let po smrti, začel uradni postopek za beatifikacijo svojega predhodnika Janeza Pavla II., kakor je slednji že storil pri Materi Terezi. Začetek so posredno napovedali že transparenti in vzkliki množice Santo subito, santo subito! (italijansko Takoj svetnik, takoj svetnik!) na pogrebni maši Janeza Pavla II.
Apostolska potovanja
urediPrvo potovanje Benedikta XVI. izven Italije je bil obisk v Nemčiji od 18. do 21. avgusta 2005. Tja se je papež odpravil ob priložnosti 20. svetovnega dneva mladih v Kölnu. Ob prihodu se je najprej srečal z nemškim predsednikom Horstom Köhlerjem, kanclerjem Gerhardom Schröderjem in vodjo opozicije Angelo Merkel. Prav tako je obiskal sinagogo, s čimer je postal tretji papež v zgodovini (poleg svetega Petra in Janeza Pavla II.), ki je vstopil v judovsko svetišče. Vrhunec njegovega tridnevnega obiska v domovini je bila maša ob zaključku svetovnega dneva mladih, ki jo je Benedikt XVI. daroval pred okoli 800.000 verniki z vsega sveta.
Odstop
urediBenedikt je o možnosti odstopa razmišljal že leta 2010, ko je dejal, da si lahko predstavlja, da bi se zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal papeževanju. 11. februarja 2013 je papež presenetil z novico, da bo 28. februarja odstopil. Kot je dejal, je to odločitev sprejel popolnoma sam in svobodno. V utemeljitvi svojega odstopa je povedal: "Ko sem večkrat svojo vest preizkusil pred Bogom, sem spoznal, da moja moč zaradi visoke starosti ni več takšna, da bi ustrezala zahtevnosti službe svetega Petra. V današnjem svetu, v katerem se spremembe dogajajo zelo hitro, je treba imeti tako moč duha in telesa, a mene sta obe v zadnjih mesecih počasi zapustili do te mere, da sem spoznal, da nisem več sposoben opravljati službe, ki mi je bila zaupana." [12]
13. februarja je v baziliki svetega Petra daroval še zadnjo mašo, ki se je je udeležilo 12.000 vernikov.[13] 27. februarja je z balkona Apostolske palače še zadnjič nagovoril vernike na Trgu svetega Petra, kjer se jih je zbralo okoli 200.000. 28. februarja se je ob 17.08 s helikopterjem, ki so ga spremljali še trije helikopterji s televizijskimi kamerami, odpeljal v palačo Castel Gandolfo. S tamkajšnjega balkona je še zadnjič kot vladajoči papež pozdravil vernike. Ob 20. uri je uradno odstopil.[14] To uro je določil z razlogom, ker je ob tem času zaključil vsak delovni dan. Papež je po odstopu nosil naziv emeritirani (=častno upokojeni) papež (latinsko papa emeritus), ohranil je tudi bela papeška oblačila, še naprej pa se ga je naslavljalo z vaša svetost.[15] Benedikt XVI. je tako postal prvi papež po Gregorju XII. leta 1415, ki je odstopil, in prvi po Celestinu V. leta 1294, ki je to storil prostovoljno.
V javnosti se je le še redko pojavljal, politike in potez svojega naslednika, papeža Frančiška, čigar izvolitev je omogočil s svojim odstopom, pa ni želel komentirati. Tako je spoštoval svojo zavezo, da mu bo podložen. Umrl je 31. decembra 2022 v 96. letu starosti v Samostanu Matere Cerkve v Vatikanu, kjer je živel po svoji upokojitvi. Pokopali so ga 5. januarja 2023, po prilagojenem protokolu v kripti Bazlike Sv. Petra, na njegovo željo v grobnici, kjer je bil prvotno pokopan Janez Pavel II.
Z njegovim odstopom so se pojavile teorije zarote; med drugimi tudi teorija benevakantizma, ki je zavračala njegov odstop, papeža Frančiška pa razglaša za protipapeža.
Dela
urediNjegove knjige
urediBenedikt XVI. je bil temeljit teolog in je s tega zornega kota napisal več izvirnih del.
- Benediktova Evropa: V krizi kultur, 2005.
- Božja revolucija, 2005.
- Jezus iz Nazareta, 2007.
- Jezus iz Nazareta II, 2011.
- Jezus iz Nazareta: Jezusovo otroštvo, 2012.
- Benedikt XVI., Zadnji pogovori (Peter Seewald), 2016.
Okrožnice
uredi- Bog je ljubezen, 2007.
- Rešeni v upanju, 2008.
- Ljubezen v resnici, 2009.
Smrt in pokop
urediZaslužni papež Benedikt je umrl 31. decembra 2022 v Vatikanu.[16]
Pokopan je v kripti pod Baziliko svetega Petra v Kapeli sv. Sebastijana, v isti grobnici, v kateri je pred njim ležal Janez Pavel II., pa pred njim Janez XXIII., a še pred njim Pij XI. Grobnico so zopet odprli za javnost 8. januarja 2023.[17]
Sklici in opombe
uredi- ↑ Record #118598546 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Discogs — 2000.
- ↑ 4,0 4,1 Katalog Nemške nacionalne knjižnice
- ↑ Former Pope Benedict XVI dies at 95 — 2022.
- ↑ Benedikt XVI. ist tot: Emeritierter Papst // DIE ZEIT — 2022.
- ↑ latinsko Cooperatores veritatis; slovensko: Sodelavci resnice
- ↑ Lorenzo Stecchetti Junior (Marec 2017). »Francescheide - Pasquinate per papa Francesco« (v italijanščini). Youcanprint Samozaložba. Pridobljeno 24. aprila 2025.
- ↑ Bloomberg (31. december 2022). »Qual é a relação do papa emérito Bento XVI com o nazismo?« (v španščini). exame. Pridobljeno 2. junija 2025.
- ↑ Gelsomino Del Guercio (3. januar 2023). »Ratzinger nazista? La verità su prigionia e gioventù hitleriana« (v italijanščini). aleteia.it. Pridobljeno 2. junija 2025.
- ↑ Redazione (31. december 2022). »Papa Benedetto XVI e il regime nazista: Ratzinger disertò rischiando la fucilazione« (v italijanščini). gazzettadelsud.it. Pridobljeno 2. junija 2025.
- ↑ Papež Benedikt XVI. se umika, novi papež že konec marca?, Rtvslo, pridobljeno 11. februar 2013.
- ↑ Foto: Papež Benedikt XVI. še zadnjič daroval mašo, Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.
- ↑ Papežev prestol je tudi uradno prazen, Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.
- ↑ Benedikt XVI. po odstopu z nazivom "papež emeritus", Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.
- ↑ Benedikt XVI. ist tot: Emeritierter Papst // Zeit Online — 2022.
- ↑ »Public now can see Benedict's tomb at St. Peter's Basilica«. AP NEWS (v angleščini). 8. januar 2023. Pridobljeno 9. januarja 2023.
Glej tudi
uredi- Vera, um in univerza - spomini in refleksije, predavanje v Regensburgu
- Seznam papežev
Zunanje povezave
uredi- Papež Benedikt XVI. – Vrtnice
- Vatican: the Holy See – Vatican web site
- The Holy See - The Holy Father - Benedict XVI – Vatican web site about the Holy Father Benedict XVI
Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
---|---|---|
Predhodnik: Julius Döpfner |
Münchenski nadškof 1977–1982 |
Naslednik: Friedrich Wetter |
Predhodnik: Franjo Šeper |
Prefekt Kongregacije za nauk vere 1981 – 2005 |
Naslednik: William Levada |
Predhodnik: Bernardin Gantin |
Dekan Kardinalskega zbora 2002 – 2005 |
Naslednik: Angelo Sodano |
Predhodnik: Janez Pavel II. |
Papež 2005 – 2013 |
Naslednik: Frančišek |