Pantikapej (grško Παντικάπαιον, Pantikapaion, iz skitskega *Pantikapa, 'ribja pot',[1] rusko Пантикапей, Pantikapej) je bil starogrško mesto na vzhodni obali polotoka Krima, ki so ga Grki imenovali Tavrika. Mesto je ležalo na zahodni obali Kimerskega Bosporja. Ustanovili so ga kolonisti iz Mileta v poznem 7. ali zgodnjem 6. stoletju pr. n. št. na hribu, ki so ga kasneje imenovali Mitridat. Ruševine Pantikapeja so v sodobnem mestu Kerč.

Pantikapej
(starogrško) Παντικάπαιον
Pritanej Pantikapeja, 2. stoletje pr. n. št.
Pantikapej se nahaja v Krim
Pantikapej
Pantikapej
Geografska lokacija: Krim#Evropa
Pantikapej se nahaja v Evropa
Pantikapej
Pantikapej
Pantikapej (Evropa)
LokacijaKerč, Krim
RegijaTavrika
TipNaselje
Površina100 ha (250 akrov)
Zgodovina
Zgradilkolonisti iz Mileta
Ustanovljeno7. ali 6. stoletje pr. n. št.
Opuščenookoli 370 n. št.
Obdobjearhaična Grčija
Kulturegrška
Druge informacije
Stanjeruševine
Lastništvojavna last
Javni dostopda

Zgodnja zgodovina

uredi
 
Kovanec iz Pantikapeja; na eni strani je upodobljena zvezda znotraj diadema, na drugi strani pa je napis "ΠΑΝ" (Pan); 2. stoletje pr. n. št.
 
Podoba Pana na pantikapejskih zlatnikih in srebrnikih iz 4. stoletja pr. n. št.

V prvih stoletjih obstoja mesta so prevladovali uvoženi grški predmeti: keramika, terakota in kovinski predmeti, verjetno iz delavnic na Rodosu, Korintu, Samosu in v Atenah. Istočasno se je razvijala lokalna proizvodnja, ki se je zgledovala po uvoženih predmetih. V Atenah se je za Pantikapej izdelovala posebna vrsta posode, zdaj znana kot kerška posoda. Lokalni lončarji so posnemali helenistične posode v tako imenovanem gnatskem slogu in izdelovali tudi reliefne izdelke – megarske posode. Mesto je od 5. stoletja pr. n. št. kovalo svoje srebrnike in od 4. stoletja zlate in bronaste kovance.[2] Mesto je v svojem največjem obsegu zavzemalo površino sto hektarjev.[3] Predmete, najdene med arheološkimi raziskavani, hranita muzeja Ermitaž v Sankt Peterburgu in muzej v Kerču. Mesto še vedno izkopavajo.

5. do 1. stoletje pr. n. št.

uredi

V 5.–4. stoletju pr. n. št. je mesto postalo rezidenca najprej grških Arheanaktidov in nato Spartokidov, dinastije tračanskih kraljev Bosporskega kraljestva. Gospodarsko propadanje mesta v 4.–3. stoletju pr. n. št. je bilo posledica sarmatskega osvajanja step in vse večje konkurence egipčanskega žita.

Mitidat VI. Pontski

uredi
 
Kipec skitskih lokostrelcev iz Pantikapeja, 4. stoletje pr. n. št.

Zadnji vladar iz dinastije Spartokidov, Perisad VI., je očitno zapustil svoje kraljestvo Mitridatu VI. Evpatorju, kralju Pontskega kraljestva. Prenos oblasti je uredil Diofant, eden od Mitridatovih generalov, ki je pred tem na Tavriki pomagal lokalnim grškim mestom v vojni proti Palaku, kralju Male Skitije na Krimu. Diofantova misija ni potekala gladko: Perisada so umorili Savmaskovi Skiti, Diofant pa je pobegnil in se kasneje vrnil z okrepitvami, da bi zadušil upor (okoli 110 pr. n. št.).

Pol stoletja kasneje si je Mitridat v Pantikapeju vzel življenje, ko ga je v tretji Mitridatovi vojni proti Rimski republiki porazil njegov sin in dedič Farnak II. Pontski. Po porazu so se proti njemu obrnili tudi državljani.

Sklici

uredi
  1. Diakonoff, I. M. (1985). »Media«. V Gershevitch, Ilya (ur.). The Cambridge History of Iran. Zv. 2. Cambridge: Cambridge University Press. str. 93. ISBN 978-0-521-20091-2.
  2. Sear, David R. (1978). Greek Coins and Their Values . Volume I: Europe. str. 168-169. Seaby Ltd., London. ISBN 0 900652 46 2
  3. "Panticapaeum". Internet Encyclopedia of Ukraine. Canadian Institute of Ukrainian Studies. Pridobnljeno 18. februarja 2013.