Pamiers (okcitansko Pàmias) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Ariège in sedež škofije. Leta 2006 je naselje imelo 14.830 prebivalcev.

Pamiers
Lega
Zemljevid
Pamiers se nahaja v Francija
Pamiers
Pamiers se nahaja v Okcitanija
Pamiers
43°6′59″N 1°36′39″E / 43.11639°N 1.61083°E / 43.11639; 1.61083
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaAriège
OkrožjePamiers
KantonPamiers-Vzhod
Pamiers-Zahod
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Pamiers
Upravljanje
 • Župan (1995-2014) André Trigano (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
45,85 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
16.394
 • Gostota360 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
09225 /09100
Nadmorska višina256–473 m
(povp. 298 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

uredi

Kraj leži v pokrajini Languedoc ob reki Ariège, 20 km severno od središča departmaja Foix.

Uprava

uredi

Pamiers je sedež dveh kantonov:

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Fossat, Mas-d'Azil, Mirepoix, Saverdun in Varilhes z 61.058 prebivalci.

Zgodovina

uredi

Zgodovina Pamiersa sega nazaj v 5. stoletje. Njegovo ime izhaja iz nekdanje površinske mere "pams" (latinska pannium), tedanje ozemlje je bilo namreč porazdeljeno na šest sektorjev z osnovo pams. Prvotno se je kraj imenoval Ville de Pams.

Zanimivosti

uredi
 
Katedrala sv. Antonina, Pamiers
  • Leta 1275 je Pamiers postal sedež škofije; v kraju se nahaja katedrala sv. Antonina; začasno ukinjena s Konkordatom 1801, ponovno ustanovljena v letu 1822.
  • cerkev Notre-Dame du Camp, prvotna iz 12. stoletja, sedanja iz 17. stoletja; v njej se nahajajo orgle iz leta 1860.
  • Karmel sester reda sv. Terezije Avilske, ustanovljen 1648,
  • romanska kapela - opatija Cailloup, iz 12. stoletja,
  • stolp Tour des Cordeliers iz leta 1512.

Pobratena mesta

uredi

Zunanje povezave

uredi


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.