Palača Heidžo
Palača Heidžo (平城宮, Heidžō-kjū) je bila cesarska rezidenca v japonski prestolnici Heidžō-kjō (današnja Nara) v večjem delu obdobja Nara. Palača, ki je služila kot cesarska rezidenca in upravno središče večine obdobja Nara od 710 do 794 našega štetja, je bila locirana na severni osrednji lokaciji mesta v skladu s kitajskimi modeli, uporabljenimi za zasnovo prestolnice.
 | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Historic Monuments of Ancient Nara Zgodovinski spomeniki starodavne Nare |
| Del | Zgodovinski spomeniki starodavne Nare |
| Lega | Nara, Heidžo-kjo, Japonska |
| Koordinati | 34°41′28″N 135°47′44″E / 34.69111°N 135.79556°E |
| Površina | 617 ha |
| Varovalni pas | 1962,5 ha |
| Kriterij |
|
| Referenca | 870 |
| Vpis | 1998 (22. zasedanje) |
| Spletna stran | www.heijo-park.jp |
  Lega na Japonskem | |
Palača je bila sestavljena iz daidairija (大内裏, izgovarja se tudi taidairi), velikega pravokotnega ograjenega prostora, ki je vseboval več ceremonialnih in upravnih stavb, vključno z vladnimi ministrstvi. Znotraj tega ograjenega prostora je bil ločeno obzidan stanovanjski kompleks cesarja ali Notranja palača. Poleg cesarjevih bivalnih prostorov je Notranja palača vsebovala rezidence cesarskih soprog ter nekatere uradne in ceremonialne stavbe, ki so bile tesneje povezane z osebo cesarja.
Prvotna vloga palače je bila manifestirati model centralizirane vlade, ki ga je Japonska prevzela od Kitajske v 7. stoletju – Daidžō-kan in njegova podružnica Osem ministrstev. Palača je bila zasnovana tako, da je zagotovila ustrezno okolje za cesarjevo rezidenco, vodenje državnih zadev in s tem povezane ceremonialne funkcije.
Potem ko je bila prestolnica premaknjena v Heian, so bile stavbe palače bodisi premaknjene tja ali pa so utrpele več požarov in drugih nesreč ter izginile. Lokacija je bila spremenjena v kmetijsko uporabo in o njej ni ostalo skoraj nobene sledi, vendar je bila lokacija še vedno znana. Izkopavanja so se začela v 1970-ih in izvedena obsežna rekonstrukcija na podlagi sodobnih literarnih virov in izkopavanj, ki so se začela v 2000-ih.
Izkopani ostanki palače in okolice so bili leta 1998 uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine skupaj s številnimi drugimi stavbami na tem območju, kot so zgodovinski spomeniki starodavne Nare.[1]
Zgodovina uredi
.jpg)
Eno leto po nasledstvu cesarice Genmei na krizanteminem prestolu v Keiunu 4 (707 n. št.) je bil izdan reskript, ki je odločal o premiku iz Fudživara-kjo blizu Asuke proti severnemu robu kotline Nara.[2] [3] V Vado 3 (710 n. š.) je bila uradno ustanovljena nova prestolnica, vendar je bilo na dokončanje palače treba še počakati.[4] Ime nove prestolnice se je takrat pisalo Heidžō (平城), izgovarjalo pa se je tudi Nara.
Mesto in ozemlje palače sta v veliki meri temeljila na Čanganu (današnji Šjan), glavnem mestu Kitajske med dinastijo Tang, ki je bila sodobna času, ko je bila Nara glavno mesto. Čangan pa je, tako kot mnoga starodavna vzhodnoazijska mesta, temeljil na kompleksnem sistemu verovanj in zakonov geomantije. To je narekovalo mrežni sistem ulic, pa tudi potrebo po tem, da so duhovno zaščitna svetišča ali templji postavljeni na določene kardinalne smeri po mestu. Območje mesta je merilo 6 kilometrovod vzhoda proti zahodu in 5 kilometrov od severa proti jugu.
V skladu s tem sistemom je bila palača postavljena na severnem koncu, na podaljšani liniji od ulice Suzaku, glavne prometnice, ki poteka v smeri sever-jug naravnost skozi središče mesta. Ulica se je končala pri vratih Suzaku, preostale stavbe palače pa so bile nato postavljene severno od teh vrat. Glavne stavbe kompleksa so bile Daigoku-den, kjer so se izvajale vladne zadeve, Čōdō-in, kjer so potekale uradne slovesnosti, Dairi, cesarjeva rezidenca in pisarne za različne upravne agencije.
Obdobje Nara zajema 75 let od 710-784 n. št.. Cesar Šomu je v obdobju med 740-745 n. št. preselil prestolnico v druge kraje, kot sta Kuni-kjo in Šigaraki-kjo. Cesarske stavbe in vladni uradi so se v tem obdobju drastično spremenili. V poznejšem obdobju Nare so dvorano za sprejeme postavili v vzhodnem delu, na južni strani cesarskega domicila. Ta se imenuje poznejša dvorana za sprejeme. Številne stavbe v cesarskem domicilu in vladnih uradih so bile večkrat zamenjane in prenovljene. Verjetno to ni bilo zaradi popravila starih stavb, ampak zaradi drugega razloga.
Ko je bila prestolnica prestavljena v Hedžan-kjo (danes imenovan Kjoto), je bila cesarska palača Nara preprosto zapuščena. V naslednjih stoletjih so zob časa in vremenske razmere počasi uničevali stavbe, dokler do začetka obdobja Kamakura v poznem 12. stoletju nad zemlji ni ostalo praktično ničesar. So pa bili tisti deli, ki so ležali pod zemljo, ohranjeni in so jih sodobni arheologi ponovno odkrili.[5]
Medtem ko je Agencija za kulturne zadeve leta 1952 območje označila za posebno zgodovinsko območje, se arheološka prizadevanja, ki jih vodi Nacionalni raziskovalni inštitut za kulturne dobrine, kot so izkopavanja, nadaljujejo od leta 1959. Vrata Suzaku in vrt vzhodne palače so obnovili in odprli javnosti leta 1998. Za rekonstrukcijo je bila v glavnem odgovorna korporacija Takenaka.[6]
Palača Heidžō je bila glavno prizorišče 1300-letnega festivala Heidžo Relocation (平城遷都1300年祭, Narasento 1300-nen-sai) leta 2010 in Prva velika dvorana (第一次大極殿, prva Daigokuden) je bila za to priložnost obnovljena.[7]
V spominskih dogodkih ob 1300. obletnici so po vsej prefekturi Nara potekali različni sezonski dogodki.
Stavbe uredi
Vrata Suzaku uredi
Glavni vhod v prestolnico skozi avenijo Suzaku so bila vrata Radžō (羅城門, Radžōmon). Glavna avenija je bila široka približno 75 metrov in je segala proti severu 3,7 kilometra do vrat Suzaku (朱雀門, Suzakumon). Ime Suzaku izhaja iz kitajskega imena za legendarno ptico, ki je delovala kot južna varuhinja. Palača je bila obdana z velikim zemeljskim obzidjem in je imela dvanajst vrat, z vrati Suzaku kot največjimi vrati in glavnim vhodom. Južni odprti prostori so bili del glavne avenije in Nidžo Odži (二条大路, Nidžō-Ōdži), druga velika ulica, široka približno 37 metrov, se je raztezala v smeri vzhod-zahod pred vrati.
Vrata so merila 10 x 25 x 22 metrov. Vrata, zgrajena na ploščadi, so bila verjetno dvonadstropna zgradba, vidno večja od drugih vrat palače. Odprti prostor spredaj je bil uporabljen za obrede, kot je praznovanje novega leta. Leta 1998 je bila rekonstruirana.
Druga ulica in vrata Mibu uredi
Druga ulica je bila glavna prometnica, ki je potekala vzhod-zahod vzdolž južne strani predela palače. S približno 35 metri širine je bil po velikosti drugi le za avenijo Suzaku. Vrata Suzaku, ki so bila glavna vrata, skupaj z vrati Mibu na vzhodu in vrati Vakainukai na zahodu, so se odpirala na to avenijo.
V drugi polovici obdobja Nara sta se Velika državna dvorana in Državne dvorane, ki so predstavljale središče politike, preselili v vzhodni del okrožja. Vrata Mibu so dejansko služila kot glavna vrata v palačo.
Znano je, da so območje neposredno južno od Druge ulice uporabljali za državne urade in samostojne rezidence, ki so bile zunaj ozemlja palače, in je bilo tako okrožje, ki se je po pomembnosti kosalo s samo palačo.
Velika palača uredi
Daidairi je bilo obzidano pravokotno območje, ki se je raztezalo od severa proti jugu med prvo in drugo glavno avenijo vzhod-zahod ter od zahoda proti vzhodu med avenijo sever-jug.
Tri glavne stavbe znotraj Velike palače so bile uradni kompleks (朝堂院, Čōdō-in) in notranja palača (内裏, Dairi).
Čōdō-in uredi
Čōdō-in je bil pravokoten ograjen prosto neposredno severno od vrat Suzaku v središču južnega obzidja Velike palače. Temeljil je na kitajskih vzorih in je sledil kitajskim arhitekturnim slogom, arheološki dokazi iz prejšnjih prestolnic pa kažejo, da je bil ta stavbni kompleks prisoten v zgodnejših palačah in je imel izjemno stabilno zasnovo od 7. stoletja naprej.
Nekdanja sprejemna dvorana uredi
Velika državna dvorana (大極殿, Daigokuden) je bila najpomembnejša državna stavba v palači. Na severnem koncu kompleksa je bila obrnjena proti jugu. Bila je največja stavba, ki je merila 44 metrov v širino in 20 metrov v globino, z višino 27 metrov. Dvorana naj bi bila dvonadstropna v kitajskem slogu s štirikapno in dvokapno streho ter odprto sprednjo fasado brez vrat.
Podatkov, ki bi neposredno kazali na pravi videz sprejemne dvorane, ni ohranjenih. Za rekonstrukcijo so bile lokacije stebrov ugotovljene s sklicevanjem na ostanke stavbe v Kuni-kjō, kamor je bila prestavljena. Za zgornji del stavbe so bile raziskave izvedene na glavni dvorani Hōrjū-dži, vzhodni pagodi Jakuši-dži in drugih stavbah, ki so preživele iz obdobja Nara. Upodobitev dvorane za občinstvo v palači Heian, upodobljena v Nenču gjoji emaki (Ilustriran zvitek letnih dogodkov in slovesnosti), je bil prav tako pregledan.
Obnova se je začela leta 2001 in končala leta 2010. Za obnovo je bil uporabljen les japonske paciprese. Stebri in tramovi stavbe so bili pobarvani v cinober, stene v belo, streha s keramičnimi ploščicami. Zgornji del notranjosti dvorane je bil poslikan s simboli kitajskega zodiaka, kot so tiger, konj in vol ob stenah ter cvetlični vzorec na stropu. Slike je izdelal priznani slikar Acuši Uemura na podlagi načrtov iz obdobja Nara.[8]
Takamikura uredi
Sredi dvorane za sprejeme je bil cesarjev prestol, imenovan Takamikura (高御座). To je bil pomemben predmet, ki je simboliziral cesarsko pisarno in na državnih dogodkih, kot sta ustoličenje in novoletne slovesnosti, je cesar nadaljeval do dvorane za sprejeme in sedel na prestol. Plemiči so se postavili v vrsto na notranjem dvorišču južno od dvorane in se poklonili.
Ker ni zapisov o konstrukciji ali oblikovanju Takamikura iz obdobja Nara, podrobnosti niso znane. Rekonstruirani model je bil narejen po posvetovanju strokovnjakov z različno literaturo in zgodovinskim gradivom ter temelji na prestolu v kjotski cesarski palači, ki je iz obdobja Taišo. Podrobnosti o dizajnu in vzorci so bili ustvarjeni s sklicevanjem na materiale, kot je zaklad skladišča Šoso-in.
Urad za živila uredi
To območje, ki se razteza proti severu od osrednje locirane Velike državne dvorane, naj bi bilo mesto Urada za živila. Ta urad je hranil hrano, razen riža, ki je bil plačan kot davek in je bil zadolžen za zagotavljanje obrokov za državne bankete in obrede v palači.
Okoli velikega vodnjaka, ki je imel streho in iz katerega so izkopali številne jedilne pripomočke, je stala skupina stavb, ki so se uporabljale kot pisarne in skladišča. Prvo popisano leseno ploščo, najdeno na mestu palače, so našli leta 1961 v jami za smeti, ki je pripadala temu uradu.
Poznejša sprejemna dvorana uredi
Poznejša sprejemna dvorana izvira iz časa po ponovni ustanovitvi prestolnice po preselitvi iz Šigarakija.
Sledi ploščadi poznejše sprejemne dvorane in vzhodnih državnih dvoran so ostale do obdobja Meidži, kar je vodilo k odkritju najdišča s strani Sekina Tadašija, raziskovalca zgodovine arhitekture. Tanada Kadžuro, lokalni vrtnar, je sodeloval pri javnem gibanju za zaščito mesta.
Območje na severni strani poznejše sprejemne dvorane je kraj cesarskega domicila.
Cesarsko domovanje uredi
Cesar in cesarica sta živela, delala in sprejemala obiskovalce v cesarskem domovanju. Obdano je bilo s pokritim hodnikom, po dolžini razdeljenim z zemeljskim zidom. Tu je bil tudi urad dvornih dam.
Znotraj cesarskega domovanja je bilo s kamnom tlakovano območje, ki je vsebovalo velik vodnjak, katerega ostanke so našli leta 1973. Vodnjak je bil obložen s trdno cedrovo cevjo, izklesano iz hloda s premerom 1,7 metra. Voda iz tega vodnjaka je bila verjetno izključno za uporabo cesarja in cesarice. Mesto je bilo ponovno zakopano in stena je bila rekonstruirana z novimi materiali kot eksponat na prostem.
Urad cesarskega gospodinjstva uredi
V tem delu vzhodno od cesarskega domovanja se domneva, da je bil urad cesarskega gospodinjstva (宮内省, Kunai-šō). Obdajalo ga je zemeljsko obzidje, dolgo 90 metrov na severu in jugu in 50 metrov široko od vzhoda proti zahodu. V tem kompleksu je stalo šest stavb. Glavna je bila pokrita s strešniki, ostale pa s cipresovim lubjem.
Stavba je bila rekonstruirana v skladu z ugotovitvami arheoloških izkopavanj, po gradbenih tehnikah obdobja Nara.
Vzhodni vrt palače uredi
Arheološka izkopavanja so leta 1967 odkrila ostanke velikega vrta v jugovzhodnem vogalu palače. To so poimenovali »Vrt vzhodne palače« (Tōin Teien), ker sosednje območje velja za mesto vzhodne palače.
Znotraj območje meri 100 x 80 metrov. Več stavb je bilo postavljenih okoli krivuljastega ribnika. V bližini mesta je dala cesarica Šōtoku zgraditi »z dragulji okrašeno dvorano vzhodne palače«, v kateri so prirejali bankete.
Izkopavanja so pokazala, da je bil vrt prvotno zgrajen v kitajskem slogu zgodnjega obdobja Nara in spremenjen v japonskem slogu poznega obdobja Nara. Vrt je bil leta 1998 obnovljen.
Muzej uredi
Nacionalni raziskovalni inštitut za kulturne dobrine Nara izvaja raziskave in preiskave najdišča nenehno od leta 1959. V muzeju palače Nara so razstavljeni rezultati izkopavanj. Sestavljajo ga galerije za palačo in njene upravne pisarne, artefakti, arheološka znanost in posebne razstave.
Sklici uredi
- ↑ Unesco[1]
- ↑ Hashimoto, Yoshinori (1954). Kodai kyūto no dairi kōzō 古代宮都の内裏構造 [Inner structure of the ancient palace] (v japonščini). Yoshikawa Kōbunkan (objavljeno 2011). ISBN 978-4642024815. LCCN 2011528219. OCLC 763044145. OL 25180282M.
- ↑ »Heijo Palace Site«. Nara City Tourism Association (v angleščini). n.d. Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2020. Pridobljeno 24. novembra 2020.
- ↑ »National Research Institute for Cultural Properties«. Pridobljeno 9. marca 2007. Navigate to English page from top menu bar
- ↑ "Heijo Palace Site".[2] Nara City Tourism Association. n.d. Archived [3] from the original on 19 August 2020. Retrieved 24 November 2020
- ↑ »Heijōkyūato suzakumon 1300-nen no toki o koe, yomigaetta tenpyō no iyō remasu« 平城宮跡 朱雀門 1300年の時を越え、蘇った天平の威容 れます。 [Heijo Palace Remains Suzakumon: The majesty of Tenpei revived after 1300.]. Takenaka Corporation (v japonščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2013. Pridobljeno 21. novembra 2013 – prek Wayback Machine.
- ↑ "Heijōkyūato dai ichi-ji Taikyokuden seiden fukugen kōji: "Suzakumon" no kansei kara 12-nen, futatabi Takenaka no te ni yori, tenpyō bunka no iki o atsumeta kyūden kenchiku "Taikyokuden seiden" ga kansei" 平城宮跡第 一 次大極殿正殿復原工事: 『朱雀門』の完成から12年、再び竹中の手により、天平文化の粋を集めた宮殿建築『大極殿正殿』が完成。[4] [Heijo Palace Remains 1st Daigokuden Main Hall Restoration work: Twelve years after the completion of "Suzakumon", Takenaka completed the palace architecture "Taigokuden Main Hall", which is a collection of the best of Tenpyo culture.]. Takenaka Corporation (in Japanese). Archived from the original [5]on 23 April 2016. Retrieved 24 November 2020 – via Wayback Machine.
- ↑ "Narasento 1300-nen-sai Heijōkyō fea" 平城遷都1300年祭 平城京フェア [6] [Heijo Relocation 1300 Year Festival Heijokyo Fair] (in Japanese). 3 November 2010. Archived from the original on 2 May 2014. Retrieved 24 November 2020.}
Zunanje povezave uredi
- Nara Palace Site Museum(japonsko)
- Heijokyu Imperial Palace, from The Official Nara Travel Guide Arhivirano 2021-02-21 na Wayback Machine.
- Official UNESCO page
- Geomancy and Imperial Position in Nara
- Excavation report The Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan.