Pagetova bolezen kosti

Pagetova (izgovorjava: pêdžitova) bolézen kostí ali deformirajóči osteítis je kronična bolezen okostja, pri kateri kosti nenormalno rastejo, se povečajo in zmehčajo. Poimenovana je po Jamesu Pagetu, britanskem kirurgu, ki je omenjeno bolezen prvi opisal[1]. Zaradi prekomerne razgradnje kostnine kosti postanejo krhke, kar povzroča bolečine v kosteh, artritis, deformacije kosti in zlome. Povzroči jo lahko virusna okužba, na primer s paramiksovirusi, med katere sodita virus ošpic[2] in respiratorni sincicijski virus. Do okužbe pride mnogo let pred nastopom simptomov Pagetove bolezni kosti. Pomemben je tudi dednostni dejavnik.

Pagetova bolezen kosti
Specialnostrevmatologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10M88
MKB-9731.0
OMIM602080
DiseasesDB9479
MedlinePlus000414
eMedicinemed/2998 radio/514 pmr/98
MeSHD010001

Bolezen redko diagnosticiramo pri ljudeh, mlajših od 40 let. Moške bolezen prizadene pogosteje kot ženske. Prevalenca bolezni znaša 1,5 do 8 odstotkov prebivalstva. Pomembni sta čimprejšnja diagnoza ter ustrezno zdravljenje, zato je priporočljivo pri posameznikih, pri katerih se bolezen pojavlja v družini, da po 40. letu opravi preskus na alkalno fosfatazo na dve do tri leta. Če preskus alkalne fosfataze pokaže previsoke vrednosti, se opravijo bolj specifične preiskave, kot so kostno specifični preskus na alkalno fosfatazo, skeniranje kosti ali rentgenski pregled kosti.

Reference uredi

  1. Paget J., On a form of chronic inflammation of bones (osteitis deformans), Trans Med-Chir Soc, 1877,60,37:63
  2. Hoyland, J.A.; in sod. (2003). »A comparison of in situ hybridisation, reverse transcriptase-polymerase chain reaction (RT-PCR) and in situ-RT-PCR for the detection of canine distemper virus RNA in Paget's disease«. Journal of Virological Methods. 109 (2): 253–259. doi:10.1016/S0166-0934(03)00079-X.