Ostrava
Ostrava (češko Ostrava; včasih tudi Moravska Ostrava) je z okoli 285.000 do 320.000 prebivalci tretje največje mesto na Češkem in središče druge največje urbane regije (aglomeracije) v tej državi, ki šteje več kot milijon ljudi. Pripada zgodovinski pokrajini (avstrijski) Šleziji in je glavno mesto Moravsko-šlezijskega okraja, pa tudi sedež Ostravsko-Opavske rimskokatoliške škofije, ki je bila leta 1993 ustanovljena z ozemeljsko izločitvijo iz Olomuške nadškofije.
Ostrava | |||
|---|---|---|---|
mesto | |||
 Pogled na mesto | |||
| |||
| Vzdevek: Jekleno srce republike | |||
  Ostrava Lega mesta na Češkem | |||
| Koordinati: 49°50′08″N 18°17′33″E / 49.83556°N 18.29250°EKoordinati: 49°50′08″N 18°17′33″E / 49.83556°N 18.29250°E | |||
| Država |  Češka | ||
| Regija | Moravsko-šlezijski okraj | ||
| Ustanovitev | 1267 | ||
| Upravljanje | |||
| • župan | Tomáš Macura (ANO 2011) | ||
| Površina | |||
| • mesto | 214 km2 | ||
| • Metropolitansko obm. | 3.896 km2 | ||
| Nadm. višina | 260 m | ||
| Prebivalstvo (januar 2011) | |||
| • mesto | 310.464 | ||
| • Gostota | 1.450 preb./km2 | ||
| • Metropolitansko obm. | 1.164.328 | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) | ||
| Poštna številka | 702 00 | ||
| Spletna stran | [www.ostrava.cz www.ostrava.cz] | ||
Ostrava leži ob sotočju rek Ostravice, Odre, Lučine in Opave. Na zgodovino in rast mesta je močno vplivalo črpanje in nadaljnja uporaba črnega premoga, kar je dalo mestu značilen izgled industrijskega mesta. Od tod tudi vzdevek "jekleno srce republike". Veliko industrijskih obratov je po padcu komunističnega režima propadlo.
ZgodovinaUredi
Ostrava je bila nekoč pomembno križišče starih trgovskih poti, mimo nje je potekala tudi Jantarjeva pot. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo področje Ostrave stalno naseljeno že zadnjih 25.000 let. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1267. Do poznega osemnajstega stoletja je bila Ostrava majhno provincialno mesto s približno tisoč prebivalci, ki so se ukvarjali predvsem z rokodelstvom.
Leta 1763 so bila odkrita velika nahajališča črnega premoga. Sledil je nenaden industrijski napredek in s tem povezan naval novih priseljencev v naslednjih stoletjih. V devetnajstem stoletju je bilo v okolici mesta odprtih nekaj rudnikov, kmalu pa se je razvila tudi pridelava jekla. Rast industrijske proizvodnje je omogočilo dokončanje železniške proge iz Dunaja, imenovane »Severna železniška proga Cesarja Ferdinanda« (»Kaiser-Ferdinands-Nordbahn«) v letu 1847.
V dvajsetem stoletju se je nadaljevala rast industrijske proizvodnje, s tem pa tudi rast prebivalstva in napredek na področju kulture. Med drugo svetovno vojno je Ostrava kot pomemben vir jekla za vojaško industrijo utrpela več močnih bombardiranj, zaradi česar je bilo mesto po koncu vojne močno uničeno.
Po revoluciji leta 1989 je mesto doživelo veliko sprememb. Leta 1994 so ustavili kopanje premoga, leta 1998 pa so zaprli večji del železarne Vítkovice blizu mestnega središča, kar je močno vplivalo na izboljšanje kvalitete zraka v mestu. Še vedno pa deluje tovarna Arcelor Mittal (bivša Nová Huť), ki močno onesnažuje območje Radvanice.
ŽupaniUredi
| Obdobje | Ime |
|---|---|
| 1861–1864 | Hermann Zwierzina |
| 1864–1873 | Alois Anderka |
| 1873–1880 | Konstantin Grünwald |
| 1880–1888 | Anton Lux |
| 1888–1901 | Adalbert Johanny |
| 1901–1918 | Gustav Fiedler |
| 1918 | Johann Ulrich (until 17 December 1918) |
| 1918–1935 | Jan Prokeš |
| 1935–1939 | Josef Chalupník |
| 1939–1940 | Josef Hinner |
| 1940–1945 | SS Sturmbannführer Emil Beier |
| 1945 | Josef Lampa (interim, for three weeks) |
| 1945–1960 | Josef Kotas |
| 1960–1964 | Jan Buchvaldek |
| 1964–1968 | Josef Kempný |
| 1968–1971 | Zdeněk Kupka |
| 1971–1986 | Eduard Foltýn |
| 1986–1989 | Bedřich Lipina |
| 1989–1990 | Lubomír Vejr |
| 1990–1993 | Jiří Smejkal |
| 1993–2001 | Evžen Tošenovský |
| 2001–2002 | Čestmír Vlček |
| 2002–2006 | Aleš Zedník |
| 2006–2014 | Petr Kajnar |
| 2014 - | Tomáš Macura |
Pobratena mestaUredi
Ostrava ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti:
- Volgograd, Rusija (1947)
- Coventry, Združeno kraljestvo (1957)
- Katowice, Poljska (1960)
- Dresden, Nemčija (1971)[2]
- Split, Hrvaška (1976)
- Pirej, Grčija (1997)
- Košice, Slovaška (2001)
- Miskolc, Madžarska (2001)
- Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA (2001)- - Powiat Wodzisławski, Poljska (2005)
- Uralsk, Kazahstan (2008)
- Doneck, Ukrajina (2009)
Znane osebnostiUredi
ViriUredi
- ↑ "Larger urban zone, Eurostat 2003". Urbanaudit.org. Pridobljeno 2013-01-13.
- ↑ "Dresden - Partner Cities". © 2008 Landeshauptstadt Dresden. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-10-23. Pridobljeno 2008-12-29.
Zunanje povezaveUredi
- City information centre
- Ostrava information server
- Ostrava's companies Arhivirano 2021-04-15 na Wayback Machine.
- Ostrava Newspaper
- Ostrava community website Arhivirano 2005-10-28 na Wayback Machine.
- City information center Arhivirano 2006-07-19 na Wayback Machine.
- Zoo Ostrava official website
- Ostrava vremenska napoved
- Ostrava in photo Arhivirano 2019-03-20 na Wayback Machine.
- Ostrava – City in Motion (official promotional video)
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |