Osem in pol (tudi 8+12, italijansko Otto e mezzo) je italijanski nadrealistični komično-dramski film iz leta 1963, ki ga je režiral Federico Fellini ter zanj tudi napisal scenarij skupaj s Tulliom Pinellijem, Enniom Flaianom in Brunellom Rondijem. V glavnih vlogah nastopa Marcello Mastroianni kot znameniti italijanski režiser, ki trpi za umetniško blokado, ko poskuša režirati epski znanstvenofantastični film. Direktor fotografije ga je posnel Gianni Di Venanzo v črno-beli tehniki, glasbeno podlago je napisal Nino Rota, kostumografijo in scenografijo pa izdelal Piero Gherardi.

Osem in pol
ameriški filmski plakat
RežijaFederico Fellini
ProdukcijaAngelo Rizzoli
ScenarijFederico Fellini
Ennio Flaiano
Tullio Pinelli
Brunello Rondi
ZgodbaFederico Fellini
Ennio Flaiano
VlogeMarcello Mastroianni
Claudia Cardinale
Anouk Aimée
Sandra Milo
Rossella Falk
Barbara Steele
GlasbaNino Rota
FotografijaGianni Di Venanzo
MontažaLeo Catozzo
Studio
Cineriz
Francinex
DistribucijaCineriz (Italy)
Columbia Pictures (France)
Embassy Pictures (US)
Datum izida
14. februarja 1963
Dolžina
138 minut
Država
  • Italija
  • Francija[1]
Jezikitalijanščina
francoščina
anglešlina
nemščina
Dohodek bruto3,5 milijona USD (kino)[2]

Premierno je bil prikazan 14. februarja 1963 in naletel na dobre ocene kritikov. Na 36. podelitvi je osvojil oskarja za najboljši tujejezični film in kostumografijo, nominiran pa je bil še za režijo, izvirni scenarij in scenografijo.[3] Prejel je tudi glavno nagrado za najboljši film na Mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi. Velja za avantgardni film[4] in zelo vplivno klasiko.[5] Revija Sight & Sound ga je leta 2012 uvrstila na deseto mesto lestvice stotih najboljših filmov vseh časov, Britanski filmski inštitut pa ga je v anketi filmskih režiserjev leta 2002 uvrstil na tretje mesto.[6] Vatikan ga je ob stoletnici filma uvrstil na seznam 45 najboljših filmov do leta 1995.[7]

Vloge uredi

Sklici uredi

  1. »8½«. BFI Film & Television Database. London: British Film Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2011. Pridobljeno 27. decembra 2012.
  2. "Top Rental Films of 1963", Variety, 8 January 1964 p 37
  3. »The 36th Academy Awards (1964) Nominees and Winners«. oscars.org. Pridobljeno 3. novembra 2011.
  4. Alberto Arbasino (1963), review of 8+12 in Il Giorno, 6 March 1963: "The film is a step forward in the history of novelistic form. The block structure of La Dolce Vita already paved the way in both cinema and literature. Otto et mezzo, however, not only outdistances by many years almost all films currently made but impacts our narrative at the most sensitive moment of the friction between convention and avant-garde, and may well provide a boost in the direction of the experimental, i.e. the future, as regards, among other things, the problems of being, of writing, and the relationship with reality."
  5. Film scholar Charles Affron writes that "the status of 8+12 as a 'classic' text can be recognized in the homage of its imitations and versions." Cf. Affron, 5. Fellini scholar Peter Bondanella concurs: "As might be expected from the work's important place in the history of the cinema, the criticism on 8+12 is voluminous." Cf. Bondanella, The Cinema of Federico Fellini, 163
  6. »Directors' Top Ten Poll«. British Film Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 marec 2007. Pridobljeno 26 marec 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. »Vatican Best Films List«. USCCB. Arhivirano iz spletišča dne 23. julija 2010. Pridobljeno 25. julija 2010.

Zunanje povezave uredi