Norveški rigsdaler

Rigsdaler je bil norveška in danska denarna enota. Na Norveškem je bil v veljavi do leta 1816 in na Danskem do leta 1873. V Nemčiji, Avstro-Ogrski, Švedski in Danski je bil v rabi podobno imenovani reichsthaler, riksdaler in rijksdaalder.

Bankovec za 5 rigsdalerjev iz leta 1807; Norveška je tistega leta ponovno uvedla papirnat denar

ZgodovinaUredi

V realni uniji Danske in Norveške je bil v obtoku danski in norveški denar. Norveška sama je kovala dva rigsdalerja z dvema vrednostma: rigsdaler courant, vreden 96 skillingov, in rigsdaler specie, vreden 120 skillingov.

Po sklenitvi Švedsko-norveške zveze leta 1816 je bil rigsdaler specie preimenovan v speciedaler in postal standardna norveška denarna enota.

KovanciUredi

 
Rigsdaler iz leta 1628, na katerem je na reverzu lev iz norveškega grba, na obverzu podoba kralja Kristijana IV. Danskega

V poznem 18. iz zgodnjem 19. stoletju so se kovali novci za 1, 2, 4, 8 in 24 skillingov ter novci za 1⁄15, 1⁄5, 1⁄3, 1⁄2, 2⁄3 in 1 rigsdaler.

BankovciUredi

Leta 1695 je norveška vlada izdala bankovce za 10, 20, 25, 50 in 100 rigsdalerjev (spelt rixdaler).[1] Bankovci z vrednostmi 1, 5, 10 in 100 rigsdalerjev so bili ponovno uvedeni leta 1807. Leta 1810 je bil uveden še bankovec za 12 skillingov.[1] Naslednjo serijo bankovcev z vrednostmi 1, 5, 50 in 100 rigsdalerjev je leta 1813 izdala Rigsbankens Norske Avdeling.[2] Kasnejše serije so izdale Norges Midlertidige Rigsbank (1814), Stattholderbevis (1815) in Norges Bank (1817–1822 do danes).[3]

Norveški speciealerUredi

Speciedaler je bil norveška valuta od leta 1816 do 1875. Nadomestil je rigsdaler specie in bil razdeljen na 5 mark ali 120 skillingov. Marka je bila torej vredna 24 skillingov. Ko se je Norveška pridružila Skandinavski monetarni uniji, je speciedaler zamenjala norveška krona. Krona je imela v celi uniji enako vrednost in nadomestila tri različne valute. Njihova menjava je potekala po tečaju 1 krone/krona = 1⁄2 danskega rigsdalerja = 1⁄4 norveškega speciedalerja = 1 švedski riksdaler.

KovanciUredi

Leta 1816 je ostal v obtoku star denar. Na novo se je koval samo novec za 1 skilling. Novi kovanci so prišli v obtok leta 1819. Med njimi sta bila bakrena kovanca za 1 in 2 skillinga, srebrnika za 8 in 24 skillingov in ¼ in 1 specidaler. Leta 1824 st prišla v obtok srebrnika za 2 in 24 skillingov. Sledili so bakren novec za ½ skillinga (1839), srebrnik za 12 skillingov (1845) in srebrnik za 3 skillinge (1868).

BankovciUredi

Norges Bank je začela leta 1817 izdajati bankovce za 24 skillingov in 1⁄2, 1, 5, 10, 50 in 100 speciedalerjev.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 Cuhaj 2010, str. 921.
  2. Cuhaj 2010, str. 922.
  3. Cuhaj 2010, str. 922-928.

ViriUredi

  • Cuhaj, George S., ur. (2010). Standard Catalog of World Paper Money General Issues (1368-1960) (13 ed.). Krause. ISBN 978-1-4402-1293-2.
  • Krause, Chester L., Clifford Mishler (1991). Standard Catalog of World Coins: 1801–1991 (18th ed.). Krause Publications. ISBN 0873411501.
  • Pick, Albert (1994). Standard Catalog of World Paper Money: General Issues. Colin R. Bruce II and Neil Shafer (editors) (7th ed.). Krause Publications. ISBN 0-87341-207-9.