Neologizem

Neologizem ali besedna novota je beseda ali besedna zveza, ki še v jeziku ni splošno uveljavljena.^[1] Za neologizem imamo jezikovno prvino do takrat, dokler se ohrani občutek, da je nova oziroma dokler se nanjo ne navadimo.^[2]

Neologizmi nastajajo kot nove enote v danem jeziku, s prevzemanjem ali s ponovno oživitvijo besed, ki so v jeziku že obstajale. Pojavljajo se v vseh socialnih zvrsteh jezika, še posebej pogosti pa so v publicističnem jeziku.^[3]

Primeri

Slovenski pravopis 2001 zapisuje na primer naslednje besedne novote (označene so s kvalifikatorjem nov.): sledje, narečjeslovje (dialektologija), potresnik (potresni oškodovanec), utvariniti (tematizirati).^[4]

Viri

↑ SSKJ, DZS, Ljubljana, 2005.
↑ Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
↑ Ljudmila Bokal, 2003, Jezikovne spremembe s stališča novih besed, Slovenski jezik - Slovene language studies 4, 13–24.
↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2001, str. 133.

[1] SSKJ, DZS, Ljubljana, 2005.

[2] Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.

[3] Ljudmila Bokal, 2003, Jezikovne spremembe s stališča novih besed, Slovenski jezik - Slovene language studies 4, 13–24.

[4] Slovenski pravopis, Ljubljana 2001, str. 133.

[1]

[2]

[3]

[4]