Neologizem ali besedna novota je beseda ali besedna zveza, ki še v jeziku ni splošno uveljavljena.[1] Za neologizem imamo jezikovno prvino do takrat, dokler se ohrani občutek, da je nova oziroma dokler se nanjo ne navadimo.[2]

Neologizmi nastajajo kot nove enote v danem jeziku, s prevzemanjem ali s ponovno oživitvijo besed, ki so v jeziku že obstajale. Pojavljajo se v vseh socialnih zvrsteh jezika, še posebej pogosti pa so v publicističnem jeziku.[3]

Primeri uredi

Slovenski pravopis 2001 zapisuje na primer naslednje besedne novote (označene so s kvalifikatorjem nov.): sledje, narečjeslovje (dialektologija), potresnik (potresni oškodovanec), utvariniti (tematizirati).[4]

Viri uredi

  1. SSKJ, DZS, Ljubljana, 2005.
  2. Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  3. Ljudmila Bokal, 2003, Jezikovne spremembe s stališča novih besed, Slovenski jezik - Slovene language studies 4, 13–24.
  4. Slovenski pravopis, Ljubljana 2001, str. 133.