Neithotep
Neithotep je bila kraljica Starega Egipta, ki je vladala na začetku Prve dinastije. Zanjo se je sprva domnevalo, da je moški. Domneva je temeljila na njeni izredno veliki mastabi, kraljevskem sereku in številnih pečatih z njenim imenom.[2]
| Neithotep v hieroglifih | |||
|---|---|---|---|
Osebno ime:
Neit-hotep/Hotep-Neit Nt.-ḥtp Neit je usmiljena[1] | |||
 | |||
Razvoj razumevanja staroegipčanskih besedil je pripeljal do spoznanja, da ne gra ze kralja ampak kraljico. Kasneje se je ugotovilo, da je bila soproga prvega egipčanskega kralja Narmerja in mati njegovega Hor-Aha.[2] Nedavne raziskave kažejo, da bi lahko bila Hor-Ahova soproga in mati in sovladarka njegovega naslednika Djerja. Arheološke najdbe kažejo tudi to, da bi lahko vladala kot samostojna kraljica. Če je to res, je bila prva monarhinja v človeški zgodovini.[3]
Identiteta uredi
Ime uredi
Neithotepino ime je povezano z Neit, boginjo vojne in lova. V Prvi dinastiji je bilo v navadi, da so kraljice, na primer Merneit, in princese, na primer Aha-Neit, Her-Neit, Nakt-Neit in Ka-Neit, imele imena, povezana s to boginjo.[4]
Nazivi uredi
Kot kraljica je imela Neithotep več elitnih in pobožnih vladarskih nazivov, med njimi:[5]
- Navidnejša dama (egipčansko Khenty wat)
- Soproga Dveh gospa (egipčansko Semat Nebty)
Neithotep je imela verjetno še več drugih (še neodkritih) nazivov. V času njene vladavine številni nazivi kraljev in kraljic še niso bili uvedeni. V tem obdobju tudi hieroglifi še niso bili dovolj razviti, da bi lahko izrazili nekatere nazive. Mogoče je tudi, da so na kraljice gledali drugače kot na kralje.[2][6]
Dokazi uredi
Netihotepino ime so odkrili na glinastih pečatih, slonokoščenih etiketah in kamnitih skledah v Helvanu, Abidu in Nakadi. Večina predmetov izvira s pokopaliških kompleksov in grobnic Ahe in Djerja. Na več pečatih je njeno ime napisano v dvojnem sereku. Sredi združenih serekov je božanski Neitin prapor.[4][5] Na enem od pečatov se njeno ime bere Hetepjw.[7]
Sklici uredi
- ↑ Silke Roth (2001). Die Königsmütter des Alten Ägypten : von der Frühzeit bis zum Ende der 12. Dynastie. Wiesbaden : Harrassowitz. str. 377. ISBN 3-447-04368-7.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Toby A.H. Wilkinson (1999). Early Dynastic Egypt - Strategy, Security and Society. Routledge, London. str. 5, 174. ISBN 0-415-26011-6.
- ↑ Owen Jarus: Name of queen Neith-hotep found at Wadj Ameyra. Live Science, 19. januar 2016.
- ↑ 4,0 4,1 Toby A.H. Wilkinson (1999). Early Dynastic Egypt - Strategy, Security and Society. Routledge, London. str. 70, 291. ISBN 0-415-26011-6.
- ↑ 5,0 5,1 Joyce A. Tyldesley (2006). Chronicle of the Queens of Egypt: From Early Dynastic Times to the Death of Cleopatra. Thames & Hudson, New York, NY. str. 26–28. ISBN 0500051453.
- ↑ Ludwig David Morenz: Bild-Buchstaben und symbolische Zeichen: die Herausbildung der Schrift in der hohen Kultur Altägyptens. Orbis biblicus et orientalis, vol. 205. Vandenhoeck & Ruprecht, Fribourg/Göttingen 2004, ISBN 3525530625, str. 79.
- ↑ Walter Bryan Emery: Ägypten – Geschichte und Kultur der Frühzeit. Fourier, Wiesbaden 1964, ISBN 0-415-18633-1, str. 28.