Natalija Estemirova
Natalija Husainovna Estemirova (rusko Наталья Хусаиновна Эстемирова), ruska borka za človekove pravice, * 28. februar 1958, Kamišlov, Sverdlovska oblast, Sovjetska zveza, † 15. julij 2009, Gazi-Jurt, Republika Ingušetija, Rusija.
| Natalija Estemirova | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 28. februar 1958 Kamišlov[d] |
| Smrt | 15. julij 2009[1] (51 let) Gazi-Jurt[d] |
| Državljanstvo |  Sovjetska zveza Ruska federacija |
| Poklic | novinarka, borka za človekove pravice, pisateljica, predavateljica |
Estemirova, hči ruske matere in čečenskega očeta, je diplomirala iz pedagogike na državni univerzi v Grozniju in do leta 1998 poučevala zgodovino na tamkajšnjih šolah.[2] Leta 1991 je postala dopisnica za lokalna časopisa Golos in Groznenski rabočij.[3] V času, ko je bila zaposlena na groznijski televiziji, je posnela trinajst kratkih dokumentarnih filmov o žrtvah ruskih kaznovalnih praks.[4] Po izbruhu druge čečenske vojne leta 1999 je zbirala dokaze o kršitvah človekovih pravic. Leta 2000 je postala predstavnica organizacije za človekove pravice Memorial v Čečeniji.[5] Redno je sodelovala z neodvisnim moskovskim časopisom Nova gazeta in s kavkaškim novičarskim spletnim mestom Kavkazski uzel.
Leta 2004 je v imenu Memoriala sprejela nagrado Right Livelihood Award. Oktobra 2007 je bila prejemnica prve nagrade Ane Politkovske, ki jo organizacija Reach All Women in War podeljuje borkam za človekove pravice, ki delujejo na vojnih in konfliktnih območjih.[6] Sodelovala je s preiskovalno novinarko Ano Politkovsko in z odvetnikom za človekove pravice Stanislavom Markelovom, ki sta bila leta 2006 in 2009 prav tako umorjena.[7]
15. julija 2009 zjutraj so Estemirovo ugrabili izpred njenega doma v Grozniju. Po besedah Tanje Lokšine iz moskovskega Human Rights Watch sta dve priči videli, kako so jo v njeni domači ulici potisnili v bel avtomobil znamke VAZ, medtem ko je kričala, da jo ugrabljajo.[8] V tem času je Estemirova delala na »izjemno občutljivih« primerih zlorabe človekovih pravic.[9] Po besedah Vladimirja Markina, tiskovnega predstavnika preiskovalnega odbora ruskega generalnega tožilstva, so istega popoldneva v goščavju okoli 100 metrov od ceste v bližini vasi Gazi-Jurt v Ingušetiji našli žensko truplo s strelnimi ranami v glavi in prsih, v njeni torbici pa predmete, ki so pripadali Estemirovi.[8]
Predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev je ob umoru izrazil »ogorčenje« in naročil najobsežnejšo preiskavo. Izjavil je, da je »očitno«, da je bil umor povezan z njenim delom.[8] Organizacija Memorial je za umor okrivila »državni teror« in ga označila za »izvensodno usmrtitev« s podporo vlade.[10] Predsednik Memoriala Oleg Orlov je izjavil, da je predsednik Čečenije Ramzan Kadirov malo pred ugrabitvijo grozil Nataliji, Medvedjev pa da dopušča, da ruskemu federalnemu subjektu predseduje morilec.[11] Kadirov je zanikal vse obtožbe in obsodil morilce,[12] v poznejših izjavah pa je za umor krivil posameznike, ki naj bi z njim poskušali očrniti čečenski sistem.[13] Pretresenost ob umoru in pozive k temeljiti preiskavi so izrazili tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-mun,[14] Evropska unija,[15] nemška kanclerka Angela Merkel[15] in drugi politiki ter organizacije. Leta 2013 je nevladna organizacija Civil Rights Defenders po Estemirovi poimenovala »Projekt Natalija«, alarmni sistem za borce za človekove pravice v smrtni nevarnosti.[16]
Uradna preiskava je ugotovila, da je morilec Estemirove Alhazur Bašajev, pripadnik prepovedane oborožene skupine iz čečenske vasi Šalaži, ki naj bi bil ubit v specialni operaciji novembra 2009. Časopis Nova gazeta, organizacija Memorial in Mednarodna organizacija za človekove pravice (FIDH) so izvedli lastno preiskavo in poročali, da dokazi za to niso trdni in da je bila zgodba o Bašajevu izmišljena, da bi prikrila resnične morilce.[17]
Sklici
uredi- ↑ Russian activist 'found murdered' // BBC News Online — 2009.
- ↑ »Елена Санникова: Жизнь, отданная защите людей«. putinavotstavku.org (v ruščini). 15. julij 2011.
- ↑ »Наталья Эстемирова: «Пора вернуть многим словам их изначальный смысл»«. Nova gazeta. 20. julij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2010.
- ↑ »Правозащитник Наталья Эстемирова убита«. Človekove pravice v Rusiji (v ruščini). 15. julij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2022. Pridobljeno 8. aprila 2022.
- ↑ »Эстемирова Наталья Хусаиновна«. Kavkazski uzel (v ruščini). 31. avgust 2021.
- ↑ »Grozny Activist Receives Inaugural Politkovskaya Award«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 5. oktober 2007.
- ↑ »Natalia Estemirova: "I'm sure that human rights defenders are murdered on authorities' blessing"«. Kavkazski uzel (v angleščini). 15. julij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2016. Pridobljeno 8. aprila 2022.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 »Найдено тело похищенной в Грозном правозащитницы«. BBC Rusija (v ruščini). 16. julij 2009.
- ↑ »Human rights worker abducted in Chechnya«. Reuters (v angleščini). 15. julij 2009.
- ↑ »Russia Rights Group Blames 'State Terror' for Killing«. Bloomberg (v angleščini). 16. julij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2012.
- ↑ »Заявление ПЦ "Мемориал" об убийстве Натальи Эстемировой«. Memorial. 15. julij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2009.
- ↑ »Kremlin tribute to dead activist«. BBC (v angleščini). 16. julij 2009.
- ↑ »Кадыров: Чеченцы не хотят войны («RT», Россия)«. chechnya.gov.ru (v ruščini). 27. januar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2011.
- ↑ »Top UN officials call for thorough investigation into killing of Russian activist«. UN News (v angleščini). 16. julij 2009.
- ↑ 15,0 15,1 »EU expresses strong condemnation of Russian activist's murder«. DW (v angleščini). 16. julij 2009.
- ↑ »Natalia Project – Protecting Those Who Fight for Our Rights« (v angleščini). Civil Rights Defenders. Pridobljeno 8. aprila 2022.
- ↑ »ДВА ГОДА ПОСЛЕ УБИЙСТВА НАТАЛЬИ ЭСТЕМИРОВОЙ: СЛЕДСТВИЕ ИДЕТ ПО ЛОЖНОМУ ПУТИ«. Nova gazeta (v ruščini). 13. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2011.