Musée Fabre

Musée Fabre
Musée Fabre
	Pogled na muzejsko stavbo
Ustanovitev	3. december 1828
Lokacija	Montpellier, ; Francija
Koordinate	43°36′42.25″N 3°52′48.69″E / 43.6117361°N 3.8801917°E
Tip	muzej umetnosti
Obiskovalci	291.322 (2011)
Spletna stran	[1]

Musée Fabre je muzej v južnem francoskem mestu Montpellier, glavnem mestu departmaja Hérault, v Franciji.

Muzej je ustanovil François-Xavier Fabre, slikar iz Montpelliera, leta 1825. Muzej je v letu 2003 doživel prenovo v višini 61,2 milijona evrov, ki je bila končana januarja 2007. Je ena glavnih znamenitosti Montpelliera in okolice glavnega mestnega trga, Place de la Comédie. Priznan je kot nacionalni muzej, ker ga je Ministrstvo za kulturo (Francija) razvrstilo kot Musée de France.

Zgodovina

François-Xavier Fabre, baron Fabre – avtoportret, nosil je insignijo častnika Legije časti

Mesto Montpellier je leta 1802 dobilo trideset slik, ki so bile v skromnem občinskem muzeju pod cesarstvom, ki se je premikal med različnimi začasnimi kraji. Leta 1825 je mestni svet dobil veliko donacijo Fabrejevih del in muzej uredil v prenovljenem Hôtel de Massillian. Uradno je bil odprt 3. decembra 1828. Fabrejeva velikodušnost je vzpodbudila sledilce, zlasti borznega posrednika Antoine Valedauja (1777-1836), ki je podaril svojo zbirko nizozemskih in flamskih mojstrov mestu (Rubens, David Teniers, Gerit Dou, ...). Ob Fabrejevi smrti leta 1837 je zbirko dopolnila zapuščina več kot sto slik in risb.

Leta 1864 je Jules Bonnet-Mel, zbiratelj umetnosti iz Pézenasa, zapustil 400 risb in 28 slik. Alfred Bruyas (15. avgust 1821 – 1. januar 1876, zbiratelj umetnosti in osebni prijatelj številnih pomembnih umetnikov svojega časa, med njimi Gustava Courbeta) je leta 1868 mestu dal dela iz svoje zasebne galerije, med njimi slike sodobnih umetnikov Gustava Courbeta, Eugèna Delacroixa, Alexandra Cabanela. Zaslužen je za to, da so muzejsko zbirko preselili v moderno dobo. Leta 1870 je Jules Canonge iz Nîmesa dal zbirko več kot 350 risb. Zapuščina Bruyasa z več kot 200 deli je dopolnila njegovo darilo iz leta 1877. Družina umetnika Montpelliera Bazilla (1841-1870) je darovala pomembne slike tega predhodnika impresionizma.

Leta 1968 je gospa Pierre Sabatier d'Espeyran v skladu z voljo svojega moža, diplomata in velikega bibliofila, mestu podarila svoj hôtel particulier - Hôtel de Lunas, skupaj z njegovo vsebino. Stavba je bila zgrajena v obdobju tretje republike ^[1].

Okoli leta 2001 se je knjižnica izselila iz kompleksa in osvobodila veliko območje ter ponudila priložnost za večjo posodobitev in izboljšavo stavbe. Razstavni prostori so bili povečani s 3.000 na okoli 9.000 m2, vključno z začasno razstavno sobo na 1000 m2. Za sodobno slikarstvo je bilo ustvarjeno novo krilo. Preoblikovan je bil način ogleda, ki je sočasno poudaril okras, ki je ostal iz 19. stoletja (velika stopnišča, ki jih je oblikoval sam Fabre, Salle des Griffons s svojim neo-etruščanskim frizom, Fabrejevo nekdanje stanovanje s poslikanimi stropi in lestenci). Vhodna dvorana je okrašena z mozaikom, ki ga je oblikoval umetnik Daniel Buren. Obnova je trajala štiri leta, stavba je bila ponovno odprta februarja 2007.