Motor na žarilno svečko
Motor na žarilno svečko (žarilni motor) (ang. Hot bulb engine ali heavy oil engine) je vrsta batnega motorja z notranjim zgorevanjem. Pri tem motorju vroča žarilna svečka vžge mešanico gorivo/zrak. Večina te vrste motorjev je dvotaktnih in delujejo pri nizkih obratih (do 500 rpm), po navadi imajo samo en bat.[1]Obstajajo pa tudi štiritaktni.
1. Žarilna svečka
2. Cilinder
3. Bat
4. Ohišje
Koncept je predložil angleški izumitelj Herbert Akroyd Stuart ob koncu 19. stoletja. Prve prototipe so izdelali leta 1886, serijska proizvodnja se je začela leta 1891 pri podjetju Richard Hornsby & Sons kot Hornsby-Akroyd oil engine (pod licenco).[2][3]
Kompresijsko razmerje teh motorjev je sorazmerno nizko med 3-5:1, dizelski motorji imajo kompresijo 15-20:1. Izkoristek je okrog 12%.
Žarilne motorje so uporabljali na traktorjih, valjarjih in za pogon elekričnih generatorjev.
Podobni žarilni motorji se uporabljajo v modelarstvu za pogon majhnih letal ali helikopterjev.
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2010. Pridobljeno 22. oktobra 2014.
- ↑ Herbert Akroyd Stuart, Improvements in Engines Operated by the Explosion of Mixtures of Combustible Vapour or Gas and Air, British Patent No 7146, Mai 1890
- ↑ Lance Day, Ian McNeil, "Biographical dictionary of the history of technology" (1996), p. 681
Zunanje povezave uredi
- The Stationary Engine Club of Sweden Arhivirano 2006-11-18 na Wayback Machine.
- A video on the history of the diesel engine, which also contains a demonstration and illustration of the hot bulb engine's working cycle Arhivirano 2007-10-31 na Wayback Machine.
- An article from Gas Engine Magazine on Mietz & Weiss hot bulb engines
- Norwegian-made semi-diesel engines; the last semi-diesel Sabb ended in 1969