Močvirski grad

Močvirski grad je nižinski grad, ki leži v mokrišču ali močvirju. Uporablja naravno nedostopnost terena kot obrambno prednost. Močvirski gradovi so bili večinoma v teh pokrajinah zgrajeni kot nasip, podobno kot gradišče. V nekaterih krajih je bila zaščita z močvirjem uporabljena le z ene strani, grad pa je bil zgrajen na kopnem, kot je primer Burg Danzig. Večina gradov te vrste so v nižinah rek na vzhodu in severu Baltika in med Spodnjo Saško in Mecklenburgom.

Grad Calvörde, močvirski grad, upodobljen okoli 1600

Močvirski gradovi so med najstarejšimi vrstami gradov in so bili zgrajeni v zgodnjem srednjem veku. Na navedenih področjih so jih gradili Slovani. Razmejitev z vodnim gradom je zabrisana.

Švicarski zgodovinarji so določili močvirski grad v najširšem smislu kot sistem, katerega zunanji obrambni sistem kot zaščita temelji na izkoriščanju naravnih ovir, kot so meandrirane reke, močvirja in barja ali je v celoti znotraj teh ovir. Tako lahko razumemo vodni grad kot močvirski grad, saj je zaščiten z naravnimi vodami.

Nekateri znani močvirski gradovi so:

• Ruševine gradu Weferlingen v Oebisfelde-Weferlingen, Saška - Anhalt.
• Grad Oebisfelde, najstarejši ohranjeni močvirski grad v Nemčiji
• Grad Storkow v Storkowu, dežela Brandenburg.
• Grad Calvörde v Calvördeju, Saška - Anhalt
• Grad Süpplingenburg, tukaj je rasel vojvoda Saške in kasnejši cesar Svetega rimskega cesarstva Lotar III. Saksonec
• Prvotno trdnjava, poznejši grad Harburg, je najstarejša arhitekturna priča današnjega Hamburga. Grad je bil večkrat v svoji zgodovini uničen, danes je strukturno močno spremenjen, a še vedno ohranjen.
• Srednjeveško utrdbo Altenburg (Hanau) je opisal Karl August von Cohausen kot močvirski grad. Ostanki ležijo zahodno od Kinzigheimer Höfsa med Hanauom in Bruchköbelom v okrožju Main-Kinzig, dežela Hessen.