Mitja Blažič, slovenski radijski novinar, aktivist za pravice istospolno usmerjenih, * 19. november 1974, Goriška Brda, Slovenija.

Mitja Blažič
Rojstvo19. november 1974({{padleft:1974|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (49 let)
Goriška brda
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicnovinar

Osnovno šolo je obiskoval na Dobrovem v Goriških Brdih. Po končani osnovni šoli se je leta 1989 vpisal v gimnazijo v Novi Gorici (takratni Naravoslovni srednješolski center), kjer je leta 1993 tudi maturiral.

Kariera uredi

Z radijskim delom je pričel leta 1994 v novogoriškem studiu Radia Koper s poročanjem s prvih lokalnih volitev. Potem je nekaj let delal tu občasno z gostovanji v koprskem studiu Modrega vala radia Koper. Vmes je bil tudi dopisnik goriškega lokalnega časnika Oko, urednik glasila občine Brda Briški časnik in kluba goriških študentov Študjozo. Pisal je tudi članke za Sobotno prilogo in Večer.

Delal je tudi na TV Koper, vendar ga delo na televiziji ni navdušilo in ga je pustil po kratkem času. V letih 2005-2011 je delal kot redaktor jutranjega programa na Prvem programu radia Slovenija.

Bil je eden izmed 571. podpisnikov Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji.

V letih 2012 do 2018 je deloval kot predsednik društva Legebitra .

Zadnja leta deluje kot Zagovornik načela enakosti in človekovih pravic.

Življenje uredi

 
Mitja Blažič kot žrtev homofobnega napada z vidnimi utrpenimi poškodbami glave policistu poroča o napadu

Od leta 1993 živi in ustvarja v Ljubljani.

Je prvi Slovenec, ki je uradno registriral istospolno partnersko skupnost.

Leta 2003 sta s partnerjem ustanovila Društvo DIH, ki mu je Blažič tudi predsedoval do leta 2007.

Je tudi trgovski poslovodja, računovodja, diplomirani novinar in nacionalni aktivist za človekove pravice po programu Sveta Evrope Kompas.

25. 7. 2009 je v ljubljanskem lokalu Open Cafe, enem izmed znanih ljubljanskih gej barov, bil napaden s strani treh mlajših zamaskiranih moških – Marka Kousa, Jana Stenovca in Jerneja Šercerja –, ki so se iz homofobije z baklami znesli nad lokal, pri čemer je sam utrpel poškodbe glave. Osumljence je izdala DNA, ki so jo forenziki našli na baklah, odvrženih v lokal in pred njega.[1]

Marca 2010 so jih na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili na poldrugo leto zaporne kazni, ki pa so jo višji sodniki skrajšali. Kousa in Stenovca so obsodili na sedem mesecev, Šercerja pa na pet mesecev zapora. Med olajševalnimi okoliščinami so med drugim našteli dozdajšnjo nekaznovanost, njihovo mladost in da vsi izhajajo iz urejenega družinskega okolja. V dobro so jim šteli tudi, da si je prvoobtoženi našel službo, druga dva pa sta se vpisala na fakulteto. Čeprav je sodišče prve stopnje dvomilo o iskrenosti opravičila in obžalovanja, pa višji sodniki niso šli mimo tega, da so se vsi trije pokesali, se oškodovancu opravičili in s tem pokazali pozitiven odnos do njega.

 
corpus delicti, ki je forenzike pripeljal do identitete osumljencev za napad

Organiziran napad z baklami in kamenjem, sramoten za civilizirano družbo, je močno odmeval v javnosti. Po eni strani so strokovnjaki poudarjali, da je pomembna obsodilna sodba zaradi kaznivih dejanj spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, kar je bil takrat precedens v Sloveniji, po drugi strani pa so bili nekateri presenečeni nad olajševalnimi okoliščinami višjega sodišča, ki so pripeljale do milejše kazenske sankcije. Obramba pa je ves čas trdila, da zaporna kazen odstopa od ustaljene prakse in sodišča za takšna dejanja praviloma izrekajo pogojne obsodbe.

Čeprav se je trojica na sojenju pokesala in Blažiču opravičila, si po črki zakona niso umazali rok z napadom na Open Cafe in so povsem nedolžni. Zaradi neupravičenega pripora oziroma zapora, kazen so namreč v celoti že odslužili, pa bodo zdaj od države bržkone terjali denarni obliž. »Kazenski postopek zoper mojo stranko je ustavljen, odškodninski postopek zoper državo pa se šele začenja,« je bil jasen odvetnik Miha Kunič.

Sodba je dobila epilog, s katerim so bili napadalci oprani krivde in torej nekaznovani, poravnati so morali le odškodnino za nastalo škodo v lokalu[2].

Tedaj je Mitja Balažič podal odzivno izjavo:

Kot aktivist za človekove pravice podpiram vsakršno odstranjevanje protiustavnosti in kršitev temeljnih človekovih pravic iz zakonodaje. V primeru homofobnega napada na Cafe Open to sicer pomeni, da pravičnosti nikoli ne bo zadoščeno, saj je kazenski pregon v celoti padel. Ker pa so napadalci v postopku mediacije krivdo priznali in plačali odškodnino, trdim, da bodo v moralnem smislu za vedno ostali zapisani kot osebe, ki so iz sovraštva do istospolno usmerjenih izvedli organiziran homofobni napad. – Mitja Blažič

Sklici uredi

  1. »Napadalci na Open Cafe oprani krivde«. www.delo.si. Pridobljeno 28. marca 2017.
  2. »Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo napadalcem na Open Cafe«. Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 28. marca 2017.