Mira Marko Debelak Deržaj
Mira "Marko" Debelak-Deržaj, slovenska alpinistka in publicistka, * 26. december 1904, Sarajevo, † 27. september 1948, Ljubljana.
| Mira Marko Debelak Deržaj | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 26. december 1904 Sarajevo |
| Smrt | 27. september 1948 (43 let) Ljubljana |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | alpinistka, prevajalka, publicistka |
Življenjepis uredi
Rodila se je kot Mira (tudi Miroslava ali Miroslava Marija Štefanija), četrti in najmlajši otrok Janka Debelaka. Oče je bil državni poštni uslužbenec in se je z družino pogosto selil po Avstro-Ogrskem cesarstvu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1918 je začela hoditi v gore, prvi plezalni vzpon pa je opravila leta 1924[1]
Leta 1924 se je pridružila Skali, med obema svetovnima vojnama je veljala za eno najuspešnejših alpinistk. Veliko je plezala tako v naših kot tudi v tujih gorah. Med njene najvidnejše dosežke vsekakor sodita prvenstvena vzpona v severni steni Špika leta 1926 (soplezalec Stanko Tominšek) in na Škotskem, ko je 1937 v steni Ben Nevisa skupaj z Edom Deržajem preplezala Slovensko smer. Skupaj je opravila približno 100 alpinističnih vzponov, od tega 23 prvenstvenih smeri, več zimskih vzponov in zahtevnih turnih smukov, kot prva ženska je bila sprejeta v Avstrijski akademski klub.
Poročila se je Božom Pibernikom, po pripovedovanju sina Matjaža Deržaja je šlo za dogovorjeno poroko, od katerega pa se je ločila in spremenila priimek nazaj v Debelak leta 1933. Šele po prestopu iz rimskokatoliške v starokatoliško cerkev se je lahko uradno poročila z Edom Deržajem leta 1938. Že zgodaj je v gorniških krogih dobila vzdevek Marko.[2]
Njeno gorniško kariero je zaznamoval tudi slab odnos s Pavlo Jesih in huda nesreča soplezalca v navezi - Eda Deržaja v Triglavski steni leta 1927. Ker mnogi niso verjeli razlagi nesreče, se je Mira Marko spustila v sodne tožbe, z Edom sta bila izključena iz Skale.
Po njej se imenuje označena planinska pot pod Kanjavčevimi policami in smer v severnem ostenju Velike Mojstrovke.[3]
Bibliografija uredi
Svoje vzpone in planinske ture je od 1925 mojstrsko opisovala v Planinskem vestniku. Izdala je knjigo Plezalna tehnika (COBISS) in skupaj s Fanny Susan Copeland A short guide to the Slovene Alps (1936), prevedla je Kugyjevo knjigo Iz mojega življenja v gorah: Julijske Alpe (COBISS). Njena Kronika Triglava, ki je izhajala v Planinskem vestniku (1947-1949), pa je bil dotlej najbolj skrbno zbran pregled triglavskih vzponov in dogodkov ob Triglavu za čas 1744-1940. [4]
Glej tudi uredi
Viri uredi
- ↑ Gore in Ljudje, poobjava iz knjige Pozabljena polovica - portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2007, COBBIS-ID 234164736 Pridobljeno 17. januar 2014.
- ↑ Gore in Ljudje, poobjava intervjuja z Matjažem Deržajem, Alpinistični razgledi, št. 69 julij/avgust 1998 Pridobljeno 17. januar 2014.
- ↑ Smer Debelakove Pridobljeno 17. januar 2014.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga