Wikipedija

Mir iz Saint-Germain-en-Laya

Mir iz Saint-Germain-en-Laya je mirovni sporazum med hugenoti in katoličani, sklenjen 8. avgusta 1570, s katerim se je končal tretji del francoskih verskih vojn.[1][2] Mir je hugenotom zagotovil svobodo veroizpovedi, dovolil verske obrede na določenih mestih[1][3] in za dve leti pustil nadzor nad štirimi trdnjavami.[4]

Mir iz Saint-Germain-en-Laya
Katarina Medičejska in Karel IX. podpisujeta sporazum
Datum podpisa8. avgust 1570
LokacijaSaint-Germain-en-Laye
PodpisnikiKarel IX. Francoski
Gaspard de Coligny
Jeanne d'Albret
Jezikifrancoski

Dogovor med sprtima stranema je trajal do Šentjernejske noči leta 1572, nato pa je ponovno izbruhnila vojna.[2] Vojne so se končale šele po utrditvi oblasti prvotno protestantskega francoskega kralja Henrika IV. iz hiše Bourbonov.[5]

Ozadje uredi

Tretja francoska verska vojna se je začela leta 1568. Katoličani so neuspešno poskušali iz zasede ujeti protestantska voditelja Gasparda de Colignyja in Louisa de Condéja, ki sta se nato preselila v La Rochelle.[2][4] Po zmagah katoličanov v bitkah pri Jarnacu marca 1569, v kateri je padel Louis de Condé, in pri Moncontourju oktobra 1569, so imeli hugenoti še dovolj moči za nadaljevanje vojne. Poleg tega je admiralu Colignyju uspelo zbrati novo vojsko na jugu Francije.[3][4] Finančne težave dvora in uspešna ofenziva hugenotov, ki jo je vodil Coligny, so glavne predstavnike katoličanov, kraljico mater Katarino Medičejsko in njenega sina Karla IX., prisilili v pogajanja.[3]

Določbe sporazuma uredi

Protestantom (hugenotom) je bila zagotovljena svoboda njihove vere. Na podlagi sporazuma so lahko opravljali bogoslužje v krajih, kjer jim je bilo to dovoljeno do 1. avgusta 1570, in v predmestjih štiriindvajsetih mest, po dveh v vsaki provinci. Predstavniki višjih slojev s posebnimi sodnimi pooblastili so lahko bogoslužja opravljali tudi na svojem domu, vendar največ v družbi desetih svojih prijateljev ali sorodnikov.[1][6] Hugenoti so lahko dve leti nadzirali tudi štiri trdnjave: La Rochelle, Montauban, La Charité-sur-Loire in Cognac.[4] Obljubljena jim je bila tudi vrnitev položajev v državnih uradih, s katerih so bili odstavljeni.[7] Sporazum je z nekaj spremembami nadomestil edikte, objavljene januarja 1562, marca 1563 in marca 1568. Vključeval je tudi poziv k pozabi starih sporov in prijateljstvu med obema stranema. Njen drugi člen je obema stranema svetoval, »naj živita skupaj kot brata, prijatelja in sodržavljana«.[1]

V pogajanjih za sklenitev miru sta posredovala Armand de Gontaut-Biron in Henri de Mesmes.[2]

Pogoji sporazuma so bili spoštovani s sprejemom admirala Colignyja v Kraljevi svet. Coligny je prejel finančno nadomestilo v višini 150.000 liver in letno rento 20.000 liver.[4]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Jouvanová, Arlette. Bartolomějská noc. 1. vyd. Praga: Garamond, 2010. str. 25–26. ISBN 978-80-7407-084-6.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Skupina avtorjev. Dějiny Francie. Praga: Svoboda, 1988. Str. 205–208.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Solnon, Jean-François. Kateřina Medicejská. 1. vyd. Ostrava: Domino, 2007. str. 182–186. ISBN 978-80-7303-317-0.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Livet Georges. Náboženské války. Praga: ERM, 1995. ISBN 80-85913-03-8. str. 15–16.
  5. ↑ Náboženské války, str. 23–24.
  6. ↑ Solnon, str. 186.
  7. ↑ Hroch Miroslav in drugi. Encyklopedie dějin novověku 1492–1815. 1. vyd. Praha: Libri, 2005. str. 351. ISBN 80-7277-246-5.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mir_iz_Saint-Germain-en-Laya&oldid=5948953«