Mihael Sever Vanečaj
Mihael Sever Vanečaj ali Miháo Sever, Mihál Sever, (madž. Vanecsai Szever Mihály), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj, prevajalec in urednik, * 1690(?), Vaneča(?); † 1750, Čobin (madž. Nemescsó).
Mihael Sever Vanečaj | |
---|---|
Rojstvo | 1690 neznano |
Smrt | 1750 |
Državljanstvo | Sveto rimsko cesarstvo |
Poklic | evangeličanski pastor, pisatelj |
Življenje uredi
Ni znano, ali je Vaneča kraj njegovega rojstva, ali je tam samo služil. Oče mu je bil verjetno Jure Sever, mati se je imenovala Marta. Bil je nižji plemič. V tistem času so slovenski plemiči na Ogrskem privzeli priimek po rojstnem kraju ali bivališču.
Sever je bil učitelj v nemški verski občini Nemescsó na zahodnem Madžarskem (županija Vas). Drugi podatki o njegovem življenju niso znani. Po poročilu Štefana Küzmiča (Vöre krsztsánszke krátki návuk, 1754) je morda uporabljal ime Vanecsaj, Vanecsai (= váneški).
Delo uredi
Za F. Temlinom je Sever drugi po imenu znani prekmurski pisatelj. Tretja v prekmurščini natisnjena knjiga je njegov Réd zvelicsánsztva, natisnjen v Halleju.
V naslovu Predgovora Lüblénomi szlovenszkomi národi, steri evangelicsanszko vöro vadlue … je prvič v slovenski knjigi uporabljen pojem slovenski narod, čeprav morda v pomenu ljudstvo. Delo je po pričevanju Števana Küzmiča prevedel iz nemščine. V njem je podal:
- bistvo Svetega pisma,
- glavne člene vere v obliki vprašanj in odgovorov (str. 3–42),
- molitve (str. 43–64),
- prevode 18 pesmi:
- nekaterih neugotovljenih madžarskih avtorjev,
- nemških protestantov S. Weingarta, M. Samuela Rodigasta, J. Franckeja, J. Fliednerja,
- 46. psalma (po Luthru),
- l., 25. in 32. Davidovega psalma.
Prevod je v glavnem ritmična proza. To so prva tiskana poetična besedila v prekmurskem narečju. So začetek prekmurske protestantske pesmarice.[1]
Bibliografija uredi
- Réd zvelicsánsztva, izdano leta 1747 v Nemčiji (Halle, Saška - Anhalt).[2]
- Protestantski katekizem (COBISS)