Mihael Gaber
Mihael Gaber (tudi Miháo Gaber) (madžarsko Gáber Mihály), slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski okroglini, * 1753, Dolnji Slaveči, † 13. september 1815
| Mihael Gaber | |
|---|---|
| Rojstvo | 1753 Dolnji Slaveči |
| Smrt | 13. september 1815 |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo.svg){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | duhovnik |
- Za književnika glej Mihael Gaber (književnik).
Gaber je bil edini slovenski mecen Mikloša Küzmiča iz domačega kraja. Gaber je tudi prispeval k nastajanju prekmurskega knjižnega jezika.
Rodil se je v isti vasi kot Küzmič. Posvetili so ga leta 1777. Med septembrom in decembrom je bil administrator v Pertoči, potem do januarja 1779 kaplan na Gornjih Petrovcih. Leta 1779 je dobil martjansko župnijo, kjer je navdušeni deloval. Küzmiča je podpiral gmotno, kot János Szily, sombotelski škof. Sodeloval je pri izdajanju Szvétih evangyeliomov, Molitvene knige in Krátke summe velikoga katekizmussa.
Glej tudi
urediViri
uredi- Géfin Gyula: A szombathelyi egyházmegye története III. (1935)
- Smej, Jožef (1994). »Martjanska župnija v perspektivi 600 let«. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. COBISS 51200512. OCLC 442622454.