Metronom

Mehanični metronom
Elektronski metronom

Metronóm je merilna naprava, s katero se natančno določi hitrost izvajanega glasbenega dela.

ZgodovinaUredi

IzumUredi

Metronom je leta 1812 izumil Dietrich Nikolaus Winkel, ko je eksperimentiral z nihali in ugotovil, da na obeh straneh obteženo nihalo lahko šteje enakomerna časovna razmerja, tudi počasna, uporabljena v klasični evropski glasbi. Ker svoje zamisli ni primerno varoval, je do leta 1816 Johann Nepomuk Mälzel dobil njegove konstrukcijske zamisli in patentiral Mälzelov metronom (ang. the Mälzel Metronome), ki v uporabi ostaja do današnjega dne. Še danes se nepraviloma Mälzelu pripisuje mesto, ki bi ga za svoj izum praviloma moral prejeti Winkel.

DelovanjeUredi

Mälzelov metronomUredi

Dvojno nihalo je na zgornjem kraku obteženo s premično utežjo, s katero je mogoče nastaviti število udarcev na minuto (navedba »M. M.« (Mälzelov metronom) 60 npr. predpisuje 60 udarcev na minuto oziroma 1 udarec na sekundo).