Mdina (angleško Notabile, malteško L-Imdina, feničansko Melitta, starogrško Melitte, Μελίττη, arabsko Madinah, لمدينة, italijansko Medina), znana tudi kot Staro mesto (Città Vecchia) ali Znamenito mesto (Città Notabile), je utrjeno mesto v severni regiji Malte, ki je bilo otoško glavno mesto od antike do srednjeveškega obdobja. Mesto je še vedno znotraj obzidja in ima malo manj kot 300 prebivalcev, vendar je povezano s sosednjim mestom Rabat, ki ima ime po arabski besedi za predmestje več kot 11.000 prebivalcev (od marca 2014). [1]

Mdina

L-Imdina

Città Notabile, Città Vecchia
Maleth, Melite, Melita
mesto in lokalni svet
Od zgoraj: panorama, stolnica svetega Pavla, glavna vrata, palača svete Zofije, Vilhenova palača
Od zgoraj: panorama, stolnica svetega Pavla, glavna vrata, palača svete Zofije, Vilhenova palača
Zastava Mdina
Zastava
Grb Mdina
Grb
Vzdevek: 
Tiho mesto
Koordinati: 35°53′09″N 14°24′11″E / 35.8858°S 14.4031°V / 35.8858; 14.4031
država Malta
regijaseverna regija
okrožjezahodno okrožje
BordersAttard, Mtarfa, Rabat
Upravljanje
 • županPeter Dei Conti Sant Manduca
Površina
 • Skupno0,9 km2
Prebivalstvo
 (marec 2014)
 • Skupno292
 • Gostota320 preb./km2
DemonimMidjan
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Postal code
MDN
Dialing code356
Koda ISO 3166MT-29
patronsveti Peter
sveti Pavel
Karmelska božja mati
Spletna stran[Official website Official website]
Pogled na Mdino

Mesto so v 8. stoletju pr. n. št. ustanovili feničanski naseljenci kot Maleth, Rimljani pa so ga preimenovali v Melite. Antična Melite je bila večja od sedanje Mdine, na sedanjo velikost se je zmanjšala med bizantinsko ali arabsko zasedbo Malte. V zadnjem obdobju je mesto prevzelo svoje sedanje ime, ki izhaja iz arabske besede medina ('mestna četrt'). Mesto je v srednjem veku ostalo prestolnica Malte do prihoda reda svetega Janeza (ivanovcev) leta 1530, ko je Birgu postal upravno središče otoka. V naslednjih stoletjih je Mdina nazadovala, a je v začetku 18. stoletja ponovno oživela. Mesto je dobilo več baročnih značilnosti, čeprav ni izgubilo svoje srednjeveške narave.

Mdina je ostala središče malteškega plemstva in verskih oblasti, vendar ni bila nikoli več tako pomembna kot v 1530-ih, kar je povzročilo, da je dobila priljubljen vzdevek "tiho mesto", ki so ji ga dali domačini in obiskovalci. Mdina je na začasnem seznamu območij Unescove svetovne dediščine in je zdaj ena glavnih turističnih znamenitosti na Malti. [2]

Zgodovina uredi

Antika uredi

Glavni članek: Melite (antično mesto).

Planota, na kateri je zgrajena Mdina, je bila naseljena že od prazgodovine, v bronasti dobi pa je bila pribežališče, ker je bila neosvojljiva. Feničani so kolonizirali Malto okoli 8. stoletja pred našim štetjem in so na tej planoti ustanovili mesto Maleth. Rimska republika ga je prevzela leta 218 pr. n. št., postalo je znano kot Melite. Punsko rimsko mesto je bilo približno trikrat večje od današnje Mdine in je vključevalo večji del sodobnega Rabata.

Po Apostolskih delih je Pavel apostol v 60. letu n. št. na morju doživel brodolom in pristal na Malti, kjer ga je pozdravil Publij, guverner Melite. Pavel je ozdravil njegovega bolnega očeta [Dela 28: 1–10]. Po tradiciji se je prebivalstvo Melite spreobrnilo v krščanstvo, Publij pa je postal prvi škof Malte in potem škof v Atenah, umrl je leta 112.[3]

Danes je ohranjenih zelo malo ostankov punsko-rimskega mesta. Najpomembnejše so ruševine Domus Romana, v katerih je bilo odkritih nekaj dobro ohranjenih mozaikov, kipov in drugih ostankov. Izkopani so bili tudi ostanki Apolonovega templja, delci mestnega obzidja in nekatera druga območja. [4]

Srednji vek uredi

V nekem trenutku so bili po padcu zahodnega rimskega cesarstva v mestu zgrajeni dodatni okopi, kar je zmanjšalo njegovo sedanjo velikost. To je bilo narejeno za boljšo zaščito mestnega obrobja. Podobna zaščita je bila v srednjem veku običajna za sredozemsko območje. Čeprav tradicionalno domnevajo, da so jo zgradili Arabci, drugi menijo, da je delo bizantinskega cesarstva okoli 8. stoletja, ko se je grožnja Arabcev povečala.

Leta 870 so bizantinsko Melite, ki ji je vladal guverner Amros (verjetno Ambrozij), oblegali Aglabidi, ki jih je vodil Halaf al Hādim. Ubit je bil v boju in po njegovi smrti je bil s Sicilije poslan Savada Ibn Mohamed, da nadaljuje obleganje, ki je verjetno trajalo nekaj tednov ali mesecev. Po padcu Melite so napadalci prebivalce pobili, mesto je bilo uničeno in cerkve oropane. Marmor iz melitske cerkve je bil uporabljen za graditev gradu Sousse. [5]

Po mnenju Al Himjarija je Malta ostala skoraj nenaseljena, dokler je niso leta 1048 ali 1049 ponovno naselili muslimanska skupnost in njihovi sužnji, ki so zgradili naselje Mediana, kjer je bilo mesto Melite. Arheološko je dokazano, da je mesto že v začetku 11. stoletja uspevalo kot muslimanska naselbina, zato je lahko 1048 ali 1049 letnica, ko je bilo mesto uradno ustanovljeno in zgrajeno. [6] Postavitev novega mesta se je popolnoma razlikovala od stare Melite. Mdina ima še značilnosti, ki jih je imela medina, zapuščino obdobja arabske vladavine.

Bizantinci so leta 1053 in 1054 oblegali Medino, vendar so jih branilci zavrnili. Mesto se je po kratkem obleganju leta 1091 miroljubno predalo Rogeriju I. Sicilskemu, Malta je bila kasneje vključena v grofijo in nato v Kraljevino Sicilijo, ko je prevladovala naslednja fevdalna gospoda. Grad, znan kot Castellu di la Chitati, je bil zgrajen na jugovzhodnem koncu mesta blizu glavnega vhoda, verjetno tam, kjer je bila prejšnja bizantinska utrdba.

V 15. stoletju je imela Malta okoli 10.000 prebivalcev, mestno življenje pa je bilo omejeno na Mdino, Birgu in citadelo na Gozu. Mdina je bila razmeroma majhna in delno nenaseljena, do leta 1419 pa je že razširila svoja predmestja, imenovana Rabat. [7] Pod vlado Aragoncev so imele lokalne oblasti organ (università) s sedežem v Mdini, ki je pobiral davke in upravljal omejene vire otokov. V različnih obdobjih v 15. stoletju se je ta organ pritožil svoji aragonski gospodi, da so bili otoki na milost in nemilost prepuščeni morju in Saracenom. [8]

Mesto so leta 1429 oblegali Hafsidi. Medtem ko je natančno število žrtev ali Maltežanov, ki so bili prepeljani v suženjstvo, neznano, se je ob tem napadu na otokih zelo zmanjšalo število prebivalcev.

Vladavina ivanovcev uredi

 
Območje Mdine in njena trdnjava

Ko je leta 1530 Malto prevzel red svetega Janeza, so plemiči svečano predali ključe mesta velikemu mojstru Philippu Villiersu de L'Isle-Adamu, vendar je imel red sedež v Birguju in Mdina je izgubila status glavnega mesta. [9] V 1540-ih so med vladavino Juana de Homedesa y Coscona začeli nadgrajevati utrdbe. Leta 1551 je mesto preživelo kratek osmanski napad. [10]

Med velikim obleganjem Malte leta 1565 je bila Mdina oporišče konjenice reda svetega Janeza, ki je občasno izgnala osvajalce. 7. avgusta 1565 je konjenica napadla nezaščiteno osmansko poljsko bolnišnico, ker so napadalci takrat napadli glavne utrdbe v kraju Birgu in Senglei. Osmani so septembra poskušali napasti Mdino, da bi tam prezimili, vendar so opustili svoje načrte, potem ko je mesto streljalo s svojimi topovi, zaradi česar so napadalci verjeli, da ima mesto na voljo dovolj streliva. Po obleganju je malteški vojaški inženir Girolamo Cassar pripravil načrte za zmanjšanje velikosti Mdine za polovico in mesto preoblikoval v trdnjavo, vendar zaradi protesta mestnih plemičev projekta nikoli ni izvedel. Utrdbe so bile znova nadgrajene sredi 17. stoletja, ko je bil v središču območja s kopnega zgrajen velik obrambni zid De Redin. [11]

Mdina je bila zelo poškodovana med potresom na Siciliji 1693, čeprav ni poročil o žrtvah. Stolnica svetega Pavla iz 13. stoletja je bila delno uničena in jo je Lorenzo Gafa obnovil med letoma 1697 in 1703 v baročnem slogu. [12]

3. novembra 1722 je novoizvoljeni veliki mojster António Manoel de Vilhena izdal ukaze za obnovo in rekonstrukcijo Mdine. Obnovo je zaupal francoskemu arhitektu in vojaškemu inženirju Charlesu Françoisu de Mondionu, ki je v še vedno srednjeveškem mestu uveljavil močne francoske baročne prvine. V tem času so bili veliki deli utrdb in vhod v mesto popolnoma obnovljeni. Ostanki Castellu di la Chitati so bili porušeni, da bi se pridobil prostor za Vilhenov dvorec, medtem ko so bila glavna vrata zazidana in v bližini zgrajena nova vrata v Mdino. Zgrajene so bile tudi številne javne zgradbe, tudi Banca Giuratale (Mestna palača) in Corte Capitanale (sodišče). Zadnji večji dodatek utrdbam v Mdini je bil obrambni zid Despuig, ki je bil končan leta 1746. [13]

Francoska zasedba in britanska vladavina uredi

 
Plošča blizu stolpa Torre dello Standardo v spomin na šest Maltežanov, ki so bili ubiti v uporu septembra 1798

10. junija 1798 so Mdino med francoskim vdorom na Malto zajele francoske sile brez velikega upora. Francoski garnizon je ostal v mestu, vendar je 2. septembra istega leta izbruhnila malteška vstaja. Naslednji dan so uporniki vstopili v mesto skozi pristanišče Sally in pokončali garnizon 65 ljudi. Ti dogodki so zaznamovali začetek dveletne vstaje in blokade, Maltežani pa so ustanovili narodni zbor, ki se je srečeval v stavbi Banca Giuratale (Mestni palači). [14] Uporniki so bili s pomočjo Britanije uspešni, leta 1800 se je Francija predala, Malta pa je postala britanski protektorat.

Od leta 1883 do 1931 je bila Mdina povezana z Valletto z železnico. [15]

Mdina danes uredi

Danes je Mdina ena glavnih turističnih znamenitosti Malte, ki jo obišče približno 750.000 turistov letno[16]. V Mdini niso dovoljeni avtomobili (razen omejenega števila prebivalcev, nujnih vozil, poročni in mrliški avtomobili), tudi zato je dobila vzdevek "tiho mesto". V mestu je nenavadna mešanica normanske in baročne arhitekture z več palačami, od katerih je večina zasebnih domov.

Mestno obzidje je bilo obnovljeno med letoma 2008 in 2016. [17]

Zanimivosti uredi

 
Stolnica svetega Pavla
 
Ulica Villegaignon, Banca Giuratale je v središču mesta
  • Mestno obzidje, Mdinska vrata, Grška vrata in stolp Torre dello Standardo
  • Stolnica svetega Pavla
  • Vilhenov dvorec (Narodni muzej naravne zgodovine)
  • Falsonova palača (Normanska hiša)
  • Palača Gatta Murine
  • Palača svete Zofije
  • Costanzeva palača
  • Banca Giuratale (Mestna palača)
  • Corte Capitanale (sodišče)
  • Kapela svete Agate
  • Karmeličanska cerkev in samostan
  • Cerkev svetega Petra in samostan
  • Domus Romana, ruševine rimske mestne hiše takoj zunaj mesta

Popularna kultura uredi

Mdina ima skupaj z Birgujem in Gozom pomembno vlogo v delu The Disorderly Knights, tretji knjigi Lymondovih kronik pisateljice Dorothy Dunnet.

Galerija uredi

Sklici uredi

  1. »Estimated Population by Locality 31st March, 2014«. Government of Malta. 16. maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2015.
  2. Blasi, Abigail (29. september 2014). »Top 10 day trips in Malta«. Lonely Planet. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2015.
  3. »Latin Saints of the Orthodox Patriarchate of Rome«. Orthodox England. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2016.
  4. Testa, Michael (19. marec 2002). »New find at Mdina most important so far in old capital«. Times of Malta. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2016.
  5. Brincat 1995, str. 11
  6. Blouet 2007, str. 41
  7. Luttrell, Anthony (1975). Medieval Malta: studies on Malta before the Knights. Rome: The British School at Rome. str. 55.
  8. Vann, Theresa M. (2004). »The Militia of Malta«. The Journal of Medieval Military History. 2: 137–142.
  9. Borg 2002, str. 124
  10. Grima, Noel (15. junij 2015). »The Mdina siege of 1429 was 'greater than the Great Siege' of 1565«. The Malta Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2015.
  11. »De Redin Bastion – Mdina« (PDF). National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands. 28. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. julija 2015. Pridobljeno 13. julija 2015.
  12. Montanaro Gauci, Gerald (11. januar 2015). »Mdina cathedral destroyed in the 1693 earthquake«. Times of Malta. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2015.
  13. »Despuig Bastion – Mdina« (PDF). National Inventory of the Cultural Property of the Maltese Islands. 28. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. julija 2015.
  14. »Malta under the French: The Blockade«. kagoon.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. oktobra 2015.
  15. »The Route«. maltarailway.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2016.
  16. Zammit, Ninu (12. december 2006). »Restoration of forts and fortifications«. Times of Malta. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016.
  17. »Mdina bastions restoration works completed«. Malta Today. 5. april 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2016.
  18. Newton, Jennifer (30. april 2014). »The real-life locations for Game Of Thrones: Stunning locations where TV's smash hit swords and sorcery show is filmed«. Daily Mail. Pridobljeno 18. aprila 2015.
  19. http://www.filmtourismus.de/game-of-thrones-malta/

Literatura uredi

  • Blouet, Brian W. (2007). The Story of Malta. Allied Publications. ISBN 9789990930818.
  • Borg, Victor Paul (2002). The Rough Guide to Malta & Gozo. Rough Guides. ISBN 9781858286808.
  • Brincat, Joseph M. (1995). "Malta 870–1054 Al-Himyari's Account and its Linguistic Implications" (PDF). Valletta: Said International. Archived from the original (PDF) on 6 June 2015.
  • Castillo, Dennis Angelo (2006). The Maltese Cross: A Strategic History of Malta. Greenwood Publishing Group. ISBN 9780313323294.
  • Goodwin, Stefan (2002). Malta, Mediterranean Bridge. Greenwood Publishing Group. ISBN 9780897898201.
  • Sagona, Claudia (2015). The Archaeology of Malta. Cambridge University Press. ISBN 9781107006690.
  • Spiteri, Stephen C. (2004–2007). "The 'Castellu di la Chitati' the medieval castle of the walled town of Mdina" (PDF). Arx – Online Journal of Military Architecture and Fortification (1–4). Archived from the original (PDF) on 15 November 2015.

Zunanje povezave uredi