Marko Stabej

Rojstvo	11. junij 1965 (58 let); Ljubljana
Državljanstvo	Slovenija; SFRJ
Izobrazba	Osnovna šola Ljubljana Filozofska fakulteta v Ljubljani
Poklic	jezikoslovec, slovenist, univerzitetni učitelj
Naziv	red. prof. dr.

Marko Stabej, slovenski jezikoslovec in pedagog, * 11. junij 1965, Ljubljana.

Predava na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot gostujoči profesor je deloval na Univerzi na Dunaju, Univerzi v Mariboru, Univerzi v Celovcu, Univerzi v Zagrebu ter na Univerzi na Primorskem.

Življenje in delo uredi

Leta 1990 je diplomiral iz slovenščine in primerjalne književnosti in s tem pridobil naziv profesorja slovenistike in primerjalne književnosti. Nato je leta 1994 magistriral s temo Slovenski pesniški jezik prve polovice 20. stoletja in leta 1997 doktoriral z disertacijo Slovenski pesniški jezik med Prešernom in moderno ter s tem pridobil naziv doktorja znanosti.

Raziskovalno se ukvarja s sodobno in zgodovinsko sociolingvistiko, besediloslovjem, jezikoslovno stilistiko in s korpusnim jezikoslovjem.

Bil je sourednik referenčnega korpusa slovenskega jezika FIDA (1998–2000).

Vodja projekta Sporazumevalni prag za slovenščino (2000–2003, knjižna oblika 2004), aplikativnega raziskovalnega projekta Jezikovni viri za slovenščino (2003-2005) in projekta Slovensko korpusno omrežje (2004-2006).

Kot predstavnik Univerze v Ljubljani je sodeloval v projektu Dylan znotraj 6. okvirnega programa EU (2006-2011), ki se je ukvarjal s ključnimi vidiki večjezičnosti v EU.

Od 2009 do 2011 je bil član nacionalne skupine za pripravo bele knjige na področju šolstva.

Pogosto o slovenščini in jeziku na sploh razmišlja tudi na glas: v javnosti je bil recimo zelo odmeven Jutranji jezikovni servis na programu Prvega Radia Slovenije. Na radiu je ustvarjal dobrih šest let, vsako drugo sredo v mesecu. Poslušalce je seznanjal s slovensko slovnično realnostjo in drugimi vprašanji ter težavami na področju slovnice.

Glavni predmet njegovega raziskovanja so družbene razsežnosti jezika v preteklosti in danes.

Svoje znanstvene in strokovne razprave o tem je zbral v knjigi V družbi z jezikom (Trojina, 2010).

Velik dosežek pa je bila njegova druga knjiga z naslovom Naj gre za jezik. V njej je zapisal 42 duhovitih razmislekov o jeziku. Razveselili se jih bodo vsi govorci slovenščine, še posebej pa strokovnjaki, ki o jeziku razmišljajo vsak dan – pisci, pripovedovalci, lektorji, prevajalci, učitelji, znanstveniki, novinarji in drugi.

Marko Stabej je rad v družbi z jezikom tudi umetniško: Medved Edvard je zbirka duhovitih kratkih zgodb, seveda o medvedu Edvardu (Celjska Mohorjeva družba, 2009).

Poleg strokovnega ukvarjanja z jezikom pa ga uporablja tudi umetniško, saj piše besedila za glasbeno skupino Melanholiki.

Zunanje povezave uredi

Posnetki predavanj

Glej tudi uredi

seznam slovenskih jezikoslovcev

Pomembnejša knjižna dela uredi

Slovenščina kot tuji jezik (2005)
Uvod v korpusno jezikoslovje (2005)
V družbi z jezikom (2010)
Korpusi usvajanja tujega jezika (2012)
Naj gre za jezik (2017)

Sklici uredi

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.


Rojstvo	11. junij 1965 (58 let) Ljubljana
Državljanstvo	Slovenija SFRJ
Izobrazba	Osnovna šola Ljubljana Filozofska fakulteta v Ljubljani
Poklic	jezikoslovec, slovenist, univerzitetni učitelj
Naziv	red. prof. dr.