Marija Marjanca Klobčar (rojena Marjanca Ftičar)[1] slovenska etnologinja, folkloristka.

Marija Klobčar
Portret
Rojstvodatum neznan
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicfolkloristka

Življenje in delo

uredi

Leta 1982 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz slavistike in etnologije. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1991 zaključila magistrski, leta 1997 pa doktorski študij.

Po diplomi je bila kot mlada raziskovalka zaposlena na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF Univerze v Ljubljani. Po krajši prekinitvi dela iz družinskih razlogov se je zaposlila na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, leta 1998 pa na ZRC SAZU, kjer na Glasbenonarodopisnem inštitutu dela kot tekstologinja.

Preučevanje vsakdanjega življenja in kulture Slovencev, ki se mu je posvečala pred zaposlitvijo na ZRC SAZU, vključuje tudi v folkloristično raziskovanje. S tem pristopom obravnava vprašanja zgodovine folkloristike, prepletanja med mestom in podeželjem, razne pesemske vrste, kot so pripovedne, vojaške in obredne pesmi, nosilce pesemske ustvarjalnosti, predvsem potujoče pevce, in medjezikovna prepletanja v pesemskem izročilu. Njeno raziskovanje povezav med mitologijo in zgodovino je najbolj izraženo v novih interpretacijah kamniškega jezera, potresa leta 1348 in lika kralja Matjaža. V javnosti deluje z različnimi oblikami strokovnega dela, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF Univerze v Ljubljani pa od leta 2020 predava predmeta Geneza slovenske folkloristične teorije in Slovensko ustno slovstvo.

Nagrade in priznanja

uredi
  • fakultetna Prešernova nagrada za diplomsko delo Društva in prireditve v Kamniku 1914–1941 (1983),
  • Murkovo priznanje za monografijo Kamničani med izročilom in sodobnostjo (1999),
  • Odlični v znanosti za monografijo Na poti v Kamnik (2017),
  • Zlato priznanje Občine Kamnik[2],
  • Murkova nagrada za življenjsko delo (2020)[3],
  • priznanje Odlični v znanosti za monografijo Poslušajte štimo mojo (2021).

Izbrana bibliografija:

uredi
  • Prezrti zgodovinski kontekst izročila o kralju Matjažu, 2023.
  • Simbolne reprezentacije ziljskega žegna, ziljske noše in vojvodskega prestola v spreminjanju kolektivnih identitet na avstrijskem Koroškem, 2022.
  • Najstarejša pesemska pričevanja in vloga slovenskega jezika, 2021.
  • Poslušajte štimo mojo. Potujoči pevci na Slovenskem, 2020.
  • Skrita pričevanja o potresu leta 1348 v slovenskih deželah, 2017.
  • Na poti v Kamnik. Ljubljana, 2016.
  • "From the silvery midnight water" or the folk song between expectations and reality, 2016.
  • Pozabljeni Kamnik in njegovo jezero, 2015.
  • Kresne pesmi kot razumevanje obrednega, 2008.
  • Kamničani med izročilom in sodobnostjo, 1998.

Sklici

uredi
  1. »Društva in prireditve v Kamniku v obdobju med 1914 in 1941 : diplomska naloga«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. novembra 2021. Pridobljeno 30. novembra 2021.
  2. EVIDENCA PODELJENIH PRIZNANJ OBČINE KAMNIK Arhivirano 2021-11-30 na Wayback Machine.. kamnik.si. pridobljeno 30. november 2021
  3. »Murkova nagrada in Murkovi listini za leto 2020«. www.sed-drustvo.si. 10. november 2020. Pridobljeno 30. novembra 2021.

Zunanje povezave

uredi