Marie François Xavier Bichat

Marie François Xavier Bichat, francoski anatom in fiziolog, * 14. november 1771, Thoirette, Bresse, † 22. julij 1802, Pariz.

Marie François Xavier Bichat
Portret
RojstvoMarie François Xavier Bichat
14. november 1771({{padleft:1771|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2][…]
Thoirette
Smrt22. julij 1802({{padleft:1802|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…] (30 let)
Pariz[4]
NarodnostZastava Francije Francoz
PodročjaAnatomija
Fiziologija
Poznan poHistologija
PodpisBichat's signature.png

Bichata danes poznamo kot očeta sodobne histologije in patologije. Kljub temu, da pri svojem delu ni imel dostopa do mikroskopa, je zelo pripomogel k razumevanju delovanja človeškega telesa. Bil je prvi, ki je predlagal, da so tkiva samostojne entitete. Zagovarjal je tezo, da bolezni napadajo tkiva in ne celotnih organov.

Zgodnje življenjeUredi

Njegov oče, po poklicu zdravnik, je bil njegov prvi učitelj. S študijem je pričel v Nantui in ga kasneje nadaljeval v Lyonu. Zelo uspešen je bil pri matematiki in fiziki, a se je na koncu odločil, da se bo podal v študij anatomije in kirurgije pod vodstvom M. A. Petita, glavnega kirurga pri lyonskem Hotel-Dieu-ju.

Nastop francoske revolucije ga je prisilil k begu iz Lyona. Zavetišče je našel leta 1793 v Parizu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel P. J. Desault. Slednji je bil tako navdušen nad njegovim znanjem, da mu je dovolil stanovati v svoji hiši in je z njim ravnal kot s posvojenim sinom. Naslednji dve leti je dejavno sodeloval pri Desaultovih raziskavah, istočasno pa je še samostojno raziskoval svet anatomije in fiziologije.

SmrtUredi

Umrl je star komaj 30 let. Po nepojasnjenem padcu po stopnicah naj bi ga napadla vročica. Pokopan je na pokopališču Père-Lachaise.

SpomenikiUredi

Zajeten bronast kip Bichata, delo znanega kiparja David D'Angers, od leta 1857 krasi glavno dvorišče pariške Univerze Renéja Descartesa. Zgrajen je bil s podporo udeležencev Medicinskega kongresa Francije (1845). Na podstavku kipa je moč prebrati: »A Xavier Bichat. Le Congrès Médical de France de 1845«.

Njegovo poklicno pot zanosno opisuje Eliotov roman iz leta 1872 z naslovom Middlemarch. Bichatovo ime je prav tako eno izmed 72-ih, ki so vklesana v Eifflov stolp.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 Record #118938924 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 Comité des travaux historiques et scientifiques — 1834.
  4. Биша Мари Франсуа Ксавье // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Zunanje povezaveUredi