Manliherica M1885

avstroogrska repetirna puška
(Preusmerjeno s strani Manliherica M.85)

Manliherica M.85 (tudi Mannlicher M1885) je bila prva puška repetirka, ki je bila v uporabi v avstro-ogrski vojski. Bila je tudi prvi komercialni uspeh avstrijskega puškarja Ferdinanda Mannlicherja.

manliherica M.85

Vrsta večstrelna puška in repetirka[d]
Država izvora Avstro-Ogrska
Zgodovina uporabe
V uporabi 1885 -1890s
Zgodovina izdelave
Konstruktor Ferdinand Mannlicher
Leto zasnove 1885
Proizvajalec Steyr Arms
Število izdelanih 5.250
Značilnosti
Teža 4,48 kg
Dolžina 1315 mm
Dolžina cevi 815 mm

Naboj 11x58 R Werndl
Način delovanja premovlečni zaklep
Način polnjenja fiksen nabojnik, polnjenje z Mannlicherjevi okvirji
Kapaciteta 5 nabojev

Testi in uvedba uredi

 
Podrobna skica mehanizma in kosov puške

Puške enostrelke so postale zelo zaostale po uvedbi prve evropske repetirke Vetterli M1869 švicarskega izvora, ki je imela 12-strelni nabojnik. Tako je lahko vojak napolnil 12 nabojev in jih le z repetiranjem, brez dodatnega polnenja hitro zaporedoma izstrelil. S tem se je strelna moč vsakega vojaka izjemno povečala. V 80. letih 19. stoletja je tudi v Avstro-Ogrski začelo postajati jasno, da je enostrelna puška Werndl postala zastarela. Avstro-ogrska vojska se je tega zavedala in je kmalu pričela prve poskuse z novejšim strelnim orožjem.

 
Okvirček za 5 nabojev 11x58 R Werndl

Na teh poskusih se je posebej izkazala repetirka M1885 s premovlečnim zaklepom, izum Ferdinanda Mannlicherja. Uporabljala je standardne naboje 11x58 R Werndl M.77, njena posebnost pa je bila uporaba 5-strelnega kovinskega okvirčka (paketka), ki se je v nabojnik vstavil skupaj z naboji. Ob izstrelitvi zadnjega naboja in odprtju zaklepa je okvirček iz nabojnika izskočil sam (kot pri kasnejši ameriški M1 Garand). V primerjavi s polnjenjem vsakega naboja posebej je paketno polnjenje zahtevalo znatno manj časa. Vojska je naročila izdelavo 5500 teh pušk za temeljito vojaško preizkušnjo. Do oktobra 1885 so v Steyrju izdelali 5000 pušk in jih razdelili izbranim enotam avstro-ogrske vojske. Obsežna strelska in terenska vadba sta potrdili, da je ta puška ustrezna za uporabo, to je odprlo možnost uvedbe orožja v redno oborožitev.[1]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. Hartman, Janez (Januar 1992). »Puška naših dedov : manliherica«. Revija Obramba. Zveza častnikov Slovenije. str. 62–65. COBISS 68473344.