Magnaura
Magnaura (grško starogrško Μαγναύρα, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana))[1] je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat. Stala je jugovzhodno od Augustaiona blizu Hagije Sofije in ob vratih Halke, ki so bila glavni ceremonialni vhod (vestibulum) v cesarsko Veliko palačo. Velik vhod, ki ga opisuje Prokopij iz Cezareje, je bil verjetno iz marmorja in je vodil na notranje dvorišče (peristilos), s katerega je bil vhod v Magnauro. Zgradba je bila triladijska bazilika in se je uporabljala tudi kot prestolna dvorana in sprejemnica.
Leta 849 je cezar Bardas v palači ustanovil visoko šolo (ekpaideutērion) s štirimi katedrami: filozofijo, astronomijo, geometrijo in gramatiko, ki jo poznavalci enačijo z univerzo. Na šoli so predavali štirje slavni profesorji: filozofijo je predaval Leon Matematik (ali Leon Filozof), geometrijo njegov učenec Teodor (v nekaterih virih Sergej), aritmetiko in astronomijo Teodegij, gramatiko pa Kometas.
Sklic
uredi- ↑ Αποστολικής Διακονίας [Apostolikes Diakonias], opomba 115 na str. 106. [1][mrtva povezava]
Viri
uredi- Kaplan, Michel, Tout l'or de Byzance, 1991.
- Cheynet, Jean-Claude, Byzance, l'empire romain d'Orient, 2001.
- Cheynet, Jean-Claude, Le Monde Byzantin II; L'Empire byzantin (641-1204), 2006.