Magnaura

Magnaura (grško starogrško Μαγναύρα, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana)) je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat. Stala je jugovzhodno od Augustaiona blizu Hagije Sofije in ob vratih Halke, ki so bila glavni ceremonialni vhod (vestibulum) v cesarsko Veliko palačo. Velik vhod, ki ga opisuje Prokopij iz Cezareje, je bil verjetno iz marmorja in je vodil na notranje dvorišče (peristilos), s katerega je bil vhod v Magnauro. Zgradba je bila triladijska bazilika in se je uporabljala tudi kot prestolna dvorana in sprejemnica.

Središče vzhodnorimske prestolnice Konstantinopla z najpomembnejšimi zgradbami

Leta 849 je cezar Bardas v palači ustanovil visoko šolo (ekpaideutērion) s štirimi katedrami: filozofijo, astronomijo, geometrijo in gramatiko, ki jo poznavalci enačijo z univerzo. Na šoli so predavali štirje slavni profesorji: filozofijo je predaval Leon Matematik (ali Leon Filozof), geometrijo njegov učenec Teodor (v nekaterih virih Sergej), aritmetiko in astronomijo Teodegij, gramatiko pa Kometas.

Viri

• Kaplan, Michel, Tout l'or de Byzance, 1991.
• Cheynet, Jean-Claude, Byzance, l'empire romain d'Orient, 2001.
• Cheynet, Jean-Claude, Le Monde Byzantin II; L'Empire byzantin (641-1204), 2006.

Zunanje povezave

• Byzantium 1200, Vhod v Magnauro
• Byzantium 1200, Magnaura