Odpre glavni meni

Mačji panda ali rdeči panda (znanstveno ime Ailurus fulgens) je rastlinojedi sesalec, ki se v glavnem prehranjuje z bambusovimi vršički. Kljub imenu ni soroden orjaškemu pandi, saj ne sodi med medvede, temveč v ločeno družino, v kateri je edini še živeči predstavnik. Najdemo ga na obronkih Himalaje, v Indiji, Nepalu, Butanu in na Kitajskem. Mačji panda je manjša nočna žival z rjavo - rdečo dlako in dolgim košatim repom.

Mačji panda
Ailurus fulgens RoterPanda LesserPanda.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Carnivora (zveri)
Naddružina: Musteloidea
Družina: Ailuridae
Rod: Ailurus
Vrsta: A. fulgens
Znanstveno ime
Ailurus fulgens
F. Cuvier, 1825
Območje razširjenosti
Območje razširjenosti
Podvrste
  • A. fulgens fulgens
  • A. fulgens refulgens
  • A. fulgens styani

ZnačilnostiUredi

Mačji panda meri 50 do 64 cm, njegov rep pa dodatnih 28 do 59 cm. Samci tehtajo od 3,7 do 6,2 kg, samice pa od 3 do 6 kg. V hladnih gorovjih uporabljajo svoj košat rep za zaščito pred mrazom. Podobno kot velike pande imajo tudi mačje podaljšano zapestno kost, ki funkcionira skoraj kot palec in jim omogoča boljši oprijem pri plezanju. Večino svojega življenja namreč preživijo na drevesih, saj celo spijo na višini. V povprečju živijo od 8 do 10 let, znani so pa tudi primerki, ki jo jih doživeli celo 15.

HabitatUredi

Naseljuje gozdna območja zmerne temperature med 10 in 25 °C z majhnimi letnimi spremembami, na nadmorski višini od 2200 do 4800 m. Mačji panda je endemit v gozdovih Himalaje. Njen naravni habitat se razteza od vznožja vzhodnega Nepala do gorovja Qinling na vzhodu Kitajske.  Najdemo ga lahko v južnem Tibetu, v indijskih zveznih državah Sikim in Assam, Butanu, na severnih gorah Burme in na jugozahodu Kitajske, v gorah Hengduan v Sečuanu in gorovju Gongshan v Yunnanu. Možno je, da živi tudi v jugozahodnem Tibetu in na severu indijske zvezne države Arunačal Pradeš, vendar to ni bilo dokumentirano. Ločena populacija pand je naseljena na visokih planotah severo-vzhodne indijske države Meghalaya.

PrehranaUredi

Ko se prehranjujejo, so najbolj dejavni ponoči, ob zori in ob mraku. Enako kot veliki panda, tudi mačje pande ne prebavljajo celuloze, zato se v veliki meri hranijo z bambusom. Za razliko od svojih večjih sorodnikov pa jedo tudi mnogo druge hrane, kot so sadje, koreninice, jajca, gobe, trave in želod. Občasno jedo tudi ribe in mrčes.

RazmnoževanjeUredi

Mačji panda je samotarska žival, razen v obdobju parjenja, ko se tako samci kot samice parijo z več partnerji. Samice spomladi ali poleti povržejo mladiče, običajno nekje od enega do štiri. Nekaj dni pred kotitvijo samice zberejo podrast, travo in listje ter zgradijo gnezdo v votlem drevesu ali v skalni razpoki. Mladiči ostanejo v svojih gnezdih približno 90 dni, med tem časom pa zanje skrbijo matere. Samci se za svoje potomstvo večinoma ne zanimajo.

OgroženostUredi

Mačji panda je zaradi deforestacije ogrožena vrsta. Njihov naravni habitat se zaradi gozdarjenja in velika porasta kmetijske dejavnosti hitro krči. V zadnjih dveh desetletjih se je svetovna populacija mačjih pand zmanjšala za 50 %. Na svetu naj bi jih bilo le še 2500, zato poskušajo v živalskih vrtovih po svetu vzgojiti čim več mladičev. (Sydneyjski živalski vrt Taronga je pri tem med uspešnejšimi. Od leta 1977 se je tam rodilo 43 rdečih pand.) V nevarnosti so tudi zaradi nezakonitega lova in prodaje na črnem trgu. V Nepalu je mačji panda zaščitena živalska vrsta, vendar je krivolov kljub temu vse bolj prisoten, več kot 90 % nezakonitih aktivnosti pa ni nikoli prijavljenih. Organizacija Red Panda Network, ki se trudi reševati pande, je 15. septembra 2018 (mednarodni dan mačjih pand) začela z veliko akcijo, v okviru katere razkrivajo mreže nezakonitih dobaviteljev rdečih pand in ozaveščajo javnost o pomembnosti ohranitve teh živali.

ViriUredi

  1. Wang, X., Choudhry, A., Yonzon, P., Wozencraft, C. & Than Zaw (2008). Ailurus fulgens . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 21 September 2009.

Zunanje povezaveUredi

Red panda Nationalgeographic.com

The First Panda Redpandanetwork.org